Stefan Zweig, najbolj prevajan avtor na svetu
Znameniti avstrijski pisatelj Stefan Zweig se je rodil v ugledni židovski družini na Dunaju leta 1881. Bil je utelešenje tipa intelektualca, ki z današnje perspektive deluje bolj kot romantična, skorajda mitska figura. Pri devetnajstih je izdal svoj pesniški prvenec, pisal je drame in prevajal; bil je doktor filozofije, kozmopolit, ki je prepotoval dobršen del sveta, in goreč pacifist, ki se je zavzemal za združeno Evropo; njegovi prijatelji in sodelavci so bili najvišji duhovi svoje dobe: Rolland, Freud, Rodin, Gorki, Rilke, Shaw, Wells ...
V dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja je bil eden najbolj branih pisateljev nemškega jezika in najbolj prevajan avtor na svetu. Posebej so sloveli njegovi poetični biografski romani in eseji o velikih evropskih osebnostih, za katere je značilna avtorjeva sposobnost vživljanja v tuje usode (najbolj znani so romani o francoskem državniku Jožefu Fouchéju, Mariji Stuart, Mariji Antoinetti in Magellanu). Za njegovo najbolj dognano delo velja avtobiografija Včerajšnji svet, Spomini Evropejca, ki jo je začel pisati kot emigrant po izbruhu druge svetovne vojne. V teh dokaj neosebnih spominih je naslikal pretanjeno kulturno-zgodovinsko podobo svoje dobe.
V leposlovju je pisal predvsem novele, ki jih odlikuje poglobljena analiza čustvenih in čutnih stanj, v čemer lahko razpoznamo njegovo očaranost s psihoanalizo. Čeprav je Zweiga zanimal predvsem notranji, doživljajski svet njegovih junakov, se je dotikal tudi družbene problematike, ki je v (ne)posredni zvezi s psihologijo posameznika, in jo ponekod celo zaostril do socialne kritike.
Nemara najbolj znana med številnimi Zweigovimi novelami je prav Novela o šahu, ki v zvestem prevodu Nine Vovčko, ki ohranja v jezik vpisan duh časa, prvič izhaja v slovenščini. Glavni protagonist novele je šah kot kompleksna, mnogoplastna metafora, ki je na eni strani tesno povezana s simboliko vojaške strategije, z bojem med belimi in črnimi figurami, med svetlobo in temo; na drugi pa s psihologijo, saj je tudi notranja človeška pokrajina prizorišče številnih bojev. To abstraktno, univerzalno pomensko raven pisatelj v noveli mojstrsko konkretizira v preprosti, a prepričljivi zgodbici o nenavadni partiji šaha.
Pripovedovalec, pisateljev alter ego, se na veliki potniški ladji, ki pluje iz New Yorka proti Buenos Airesu, po naključju znajde skupaj z Mirkom Čentovičem, nedostopnim svetovnim prvakom v šahu. Ta okoren, neomikan kmečki fant, ki je kot otrok veljal za otopelega, domala slaboumnega, dokler pri njem niso odkrili osupljivega talenta za šah, v njem zdrami posebno radovednost. Kot nekakšen Poirot za \"reči duha\" se odloči, da razreši primer tega \"intelektualnega enotirneža\". Nastavi mu past, v katero se Čentovič res ujame. Zgodba doseže vrhunec, presenetljiv zasuk, ko se v odločilnem trenutku pojavi skrivnostni neznanec, antipod šahovskega mojstra, in se z njim zaplete v srdit dvoboj.
Zweigu je v tej elegantno napisani noveli, ki se bere z užitkom, uspelo neprisiljeno združiti globoko sporočilnost z zanimivo, skoraj detektivsko napeto zgodbo. Jezik kljub napolnjenosti s pomeni ostaja zračen, ton besedila pa kljub resnosti spoznanj svetel in tu in tam humoren. Le razplet Novele o šahu, ko se dr. B., simbol inteligence in človečnosti, a tudi notranje razklanosti, umakne, ne da bi končal partijo, vrže na delo senco pesimizma. Novelo je Stefan Zweig napisal v Braziliji, medtem ko je Hitler že držal v šahu vso Evropo. Kmalu zatem, leta 1942 je skupaj z drugo ženo Lotte naredil samomor.
Pod črto: V izvrstnem, tudi v slovenščino prevedenem romanu Vladimira Nabokova Lužinova obramba naslovnemu junaku, fenomenalnemu šahistu, šah služi kot mentalna obramba pred travmatsko realnostjo.
Če vam je ta knjiga všeč, preberite še ... Zvezdni trenutki človeštva
Stefan Zweig
mehka vezava, Mohorjeva, 2004
Zbirka štirinajstih miniatur, ki obravnavajo zelo različne prelomne trenutke svetovne zgodovine, vsebuje zgodbe o konkvistadorjih, turških sultanih, vojskovodjih in pustolovcih, pa tudi pripovedi o Händlu, Goetheju, Dostojevskem in Leninu. Ti zgodovinski izseki so slogovno domiselni in raznoliki, vsebinsko pa nazorni in plastični, saj v njih zgodovina sama nastopa \"kot pesnica in kot dramaturginja\".
Graditelji sveta
Stefan Zweig
trda vezava, založba Lipa, 1967
Ob izidu zelo priljubljena knjiga, v kateri so združeni trije cikli analitičnih literarnih portretov: Trije mojstri (Balzac, Dickens, Dostojevski), Boj z demonom (Hölderlin, Kleist, Nietzsche) in Trije poeti svojega življenja (Casanova, Stendhal, Tolstoj). Zweig postavlja v ospredje njihovo psihološko zgradbo, medtem ko stvarna dejstva ostajajo v ozadju.
Nestrpnost srca
Stefan Zweig
trda vezava, Založništvo tržaškega tiska, 1988
Zweigov edini roman o mladem avstrijskem poročniku, ki se po čudnem naključju zbliža s hromim dekletom iz premožne družine. Delo je napisano v pisateljevem značilnem slogu, s poudarkom na natančno izrisanih osebah in z jasnimi vpogledi v psihološke mehanizme, ki jih poganjajo. Avtor podrobno analizira občutje sočutja, za katerega se izkaže, da je pogosto zgolj narobe obrnjen občutek krivde.