Svet v morju besed - 30. obletnica knjigarne in založbe Libris
Zgodba knjigarne in založbe Libris, ki letos praznuje trideset let svojega delovanja, ni samo izjemen primer izvrstnosti in trdoživosti, ki ju potrebuje knjiga, da bi preživela raznolike, ne vedno naklonjene pogoje in razburkana obdobja knjigotrštva. Je tudi zbir družinskih, prijateljskih, kolegialnih in sopotniških ustvarjalnih vezi; temeljni kamen zanje je leta 1992 postavila ustanoviteljica knjigarne Alojzija Zavnik, ki je letos praznovala 80. rojstni dan. Tako ustanoviteljica kot tudi trenutna direktorica Ingrid Celestina sta za svoje delo prijeli že več priznanj, knjigarne Libris pa se vztrajno drži sloves kvalitetnega koprskega knjižnega središča, informativne točke o knjigah s posebnim posluhom za vse literarne in kulturne ustvarjalce, še posebej tiste s primorskega konca. Ob tridesetletnici so zato pripravili bogat in raznolik program prireditev, ki so zaznamovale koprsko kulturno pokrajino v mesecu juniju.
S pomočjo Mestne občine Koper, Javne agencije za knjigo RS in številnih drugih ustanov in organizacij so ob okroglem jubileju pripravili širok nabor dogodkov. Že na prvi junijski dan je na Prešernovem trgu v Kopru potekala predstavitev nove knjižne izdaje Kontaktna dialektologija na območju med Alpami in Jadranom, posvečene Goranu Filipiju, ki sta jo uredili Suzana Todorović in Barbara Baloh (soizdaja Libris in UP PEF). Le dva dni pozneje, 3. junija, je v Mali loži v Kopru sledilo odprtje prav posebne razstave Svet v morju besed, ki jo je postavila Višja strokovna šola ŠC Srečka Kosovela iz Sežane. Razstavne panoje sestavlja sto fotografi j v spomin na pretekle dogodke založbe Libris in njene obiskovalce, predstavljene tudi v knjižni obliki, katere oblikovalec je Peter Florjančič. Pestro je bilo tudi 8. junija: v dopoldanskih urah so namreč na koprskem Prešernovem trgu s knjigami rajali otroci, ob tej priložnosti pa so jih obiskali Boštjan Gorenc – Pižama, Sten Vilar, Maček Muri in Piki Jakob. Razigranemu jutru je sledil svečan večer, v protokolarno-prireditveni dvorani sv. Frančiška je namreč ob tridesetletnici delovanja potekala osrednja slovesnost z naslovom Svet v morju besed. Poleg Marka Kravosa, slavnostnega govornika in predsednika Bralne značke, so občinstvo skozi knjižne in narečne besede in zakladnice Librisove ustvarjalnosti popeljali Maja Gal Štromar, Alferija Bržan, Mateja Stepančič in učenci OŠ Istrskega odreda Gračišče. Piko na i sta z glasbenimi vložki postavila Oktet Aljaž in flavtistka Alenka Zupan. Prav tako gre omeniti Slovenske dneve knjige, v okviru katerih so med 16. in 18. junijem na Prešernovem trgu potekali knjižni sejem in številne prireditve.
Poznano po svoji osredinjenosti na lokalno skupnost, v kateri deluje, se knjigotrštvo in založništvo Libris osredotoča na kulturno dediščino in avtorje z območja Istre in njenega podeželja, kot tudi Krasa. Mrežo dejavnosti je Libris pozneje razprostrl še po drugih primorskih krajih, te pa so se z leti prenesle tudi po istrskem podeželju, kjer že vrsto let potekajo Librisovi poletni narečni večeri z željo ujeti razkošen kulturni utrip istrskih vasi. Pohvalijo se lahko tudi z lepo tradicijo literarnih večerov, ki v sodelovanju s Slavističnim društvom vse od ustanovitve potekajo v knjigarni Libris, doslej pa se je zvrstilo več kot tisoč sodelujočih avtorjev, ilustratorjev in kulturnih ustvarjalcev, ki so pomagali krojiti kulturni utrip mesta. Tudi raznovrstnih prireditev, kot so Popotovanje k izvirom, Prijatelji knjig k rekam besed, Mavrične bralnice in ustvarjalnice itd., ni manjkalo, v vseh letih delovanja se jih je nakopičilo nekaj stotin. Omenjenim številkam se pridružuje tudi antikvariat, ki deluje vse od leta 2000. Libris ima za sabo tudi uspešno izpeljan velik evropski projekt Istralekt, 27 Slovenskih dnevov knjige in 88 knjižnih izdaj.
Množica potrditev in uspešno izvedenih projektov ne začudi, če prisluhnemo besedam direktorice Ingrid Celestina, ki je za revijo Literatura povedala, da je njen pogon za delo motiviran z veliko ljubeznijo do knjig: »Kar me torej žene naprej, tudi ko ni najlažje, je dejstvo, da do tega, s čimer se ukvarjam, čutim res veliko strast. Veliko razkošje je, da lahko počnem to, kar sem začela v otroštvu početi v prostem času.« Vsekakor je Libris lahko v velik navdih in vzpodbudo vsem malim in neodvisnim knjigarnam in založbam.