Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 29 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0
Urednikov uvodnik

Tisk kot ponoven izziv za slovensko tiskano knjigo

Samo Rugelj, Bukla 166, 25. 5. 2022

Tisk kot ponoven izziv za slovensko tiskano knjigo

Revija, ki jo držite v rokah, je glede svojih tehničnih značilnosti, torej formata, vrste papirja in uporabljenega tiska, praktično povsem enaka svojim predhodnicam iz prejšnjih let. Razlikuje pa se v pomembni podrobnosti: cena njenega natisa je za približno četrtino višja, kot je bila v lanskem letu (kar velja tudi za prejšnji dve letošnji številki). To kar veliko razliko lahko plačljive revije prenesejo na kupca s povišanjem nakupne cene, čemur sem bil priča med svojim nedavnim obiskom Londona, ko sem ugotovil, da so se cene tamkajšnjih revij od mojega prejšnjega obiska še pred pandemijo občutno povečale. Pri brezplačni reviji v tako visoki nakladi, kot jo ima Bukla, kjer so njeni prihodki izjemno omejeni, pa tako velika podražitev tiska nujno pomeni premišljevanje tudi o tem, kako vse finančne niti v prihodnje zvezati v srečen konec. Seveda aktualna podražitev papirja ne velja samo za revije, temveč tudi za knjige in tiskovine nasploh. 

S tiskovinami se poklicno ukvarjamo že četrt stoletja, začeli smo z našim prvim brezplačnim medijem, mnogim še znanimi karticami Feliks (o čemer so izšle tudi knjige, med drugim Najboljše stvari v življenju so zastonj), nadaljevali pa z revijami (filmski brezplačnik Premiera) in knjigami. Zato lahko potrdim, da je tisk cenovno v tem času večinoma beležil pot navzdol: cenila se je tehnologija, cenil se je papir in tisti, ki so povpraševali po različnih oblikah tiskovin, so vedno znova nekje prišli do nižje cene – če ne v Sloveniji, pa izven nje, morda celo daleč, na drugem koncu sveta. To je seveda imelo svojo »ceno«, saj nekdaj izjemno kakovostne in priznane velike tiskarne te nenehne cenovne vojne niso zdržale in so morale (poleg še kakih drugih razlogov) na neki točki zapreti svoje proizvodne obrate.

V obdobju po letu 2008 je močno upadel obseg poslovanja slovenskega knjižnega in revijalnega založništva, zato zapiranje tiskarn ni naletelo na kakšen večji odziv: obvestilo tu, notica tam, informacija spet nekje drugje. Tudi avtorji, prevajalci in uredniki, torej vsi, ki so poklicno vključeni v dejavnost produkcije knjig in revij, pogosto niso vedeli kaj dosti o tem, saj se s tiskom niso neposredno ukvarjali. Za to tudi ni bilo potrebe: cene tiskovin so tudi v tem obdobju še vedno počasi lezle navzdol, preostali tiskarji pa so si prizadevali ostati v poslu.

V zadnjih šestih mesecih pa se je situacija, tudi kot posledica pandemičnega zastoja dobavnih verig različnih (pol)izdelkov, temeljito preobrnila. Že proti koncu lanskega leta smo se začeli soočati s pomanjkanjem določenih vrst papirja, kar je pred koncem lanskega leta pripeljalo do tega, da so na primer otroške slikanice zaradi pomanjkanja lepenke za ovitke zamujale s prihodom v knjigarne in knjižnice. Mnogi smo za pomladni čas pričakovali stabiliziranje dobave papirja in njegovih cen, vendar se že vse od začetka tega leta soočamo z nestalnimi dobavami, iskanjem papirja za posamezen projekt, višanjem cen in podobno. Kaj to pomeni za prihodnost revij in knjig?

Ko so se na začetku maja cene pogonskih goriv v enem samem dnevu povečale skoraj za petino, je marsikdo nejevoljno zmajeval z glavo, vendar mu ni preostalo drugega – če pač del življenja preživlja kot voznik – kot da se je prej ali slej spet podal na črpalko napolnit rezervoar. Podobno smo lahko jezni pri podražitvah hrane, a naslednji dan moramo vseeno znova napolniti svoj želodec. Pri podražitvah papirja pa je malce drugače. Slovenija je kot izjemno majhen jezikovni trg že v osnovi na robu ekonomskih pogojev za nemoteno produkcijo knjig, revij in časopisov, pri tiskovinah pa je povpraševanje precej elastično, kar pomeni, da lahko že manjše podražitve odvrnejo kupce od nadaljnjega nakupa (za razliko od osnovnih prehranskih potrebščin, kjer je elastičnost manjša). 

Če torej med seboj povežemo oba trenda, povišanje cen osnovnih potrebščin, ki za sabo potegne manj razpoložljivega denarja za prostočasne izdatke, med katere spadajo tudi knjige, in višanje cene papirja ter s tem tiskovin, kar za seboj povleče višanje prodajnih cen knjig, potem vidimo, da so pred knjižnim založništvom spet izzivov polni časi. Kako se odzvati?

Pot je ena sama: dodatna optimizacija produkcijskega procesa nastajanja knjig od njihovega uredniškega in tehničnega dela prek tiska in distribucije pa vse do njihove promocije. Optimizacija zahteva visoko in široko usposobljenost, kar pomeni, da bodo v prihodnosti lahko uspešno delovale tiste knjižne založbe z dobro in večstransko izobraženimi kadri, ki lahko znotraj procesa izdajanja knjig kakovostno in v razpoložljivem času opravijo vsa potrebna, med seboj pogosto zelo različna opravila. 

Kratkoročno lahko slovenski tiskani knjigi za nekaj časa pomaga še nekaj: po uradnih podatkih je pri Slovencih ostalo za še kar nekaj milijonov evrov neizkoriščenih bonov, namenjenih za izboljšanje gospodarske situacije tako v turizmu kot kulturi, njihova veljavnost pa poteče točno na polovici letošnjega leta, torej čez dober mesec. Vsi tisti, ki ste povezani s knjigami, tako poklicno kot ljubiteljsko, gotovo poznate koga, ki bona še ni izkoristil, in na vas je, da mu zastavite vprašanje, zakaj ga ne bi porabil za knjige in si priskrbel letošnjega poletnega branja. V tokratni Buklije predstavljenih kar nekaj primernih predlogov za ta čas, kar pomeni tudi možnost in priložnost, da z bonom ali brez spet obiščete bližnjo knjigarno. 

Nove knjige na svežem papirju tam že čakajo na vas.


Povej naprej

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...