Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 29 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0
Knjiga - prva liga z Janjo Vidmar

Tronci

Nataša Konc Lorenzutti, Bukla 162, 15. 9. 2021

Tronci

Nataša Konc Lorenzutti
Tronci
ilustracije: Ana Zavadlav
Mladinska knjiga, zbirka Deteljica, 2021, t. v., 108 str., 24,99 €


Naj spomnimo: Nataša Konc Lorenzutti je tista dramska igralka, pisateljica in pedagoginja iz nekoliko mlajše generacije mladinskih ustvarjalcev, ki postaja s svojimi deli nepogrešljiva, prava zvezda stalnica na domači literarni sceni in eno od vodilnih imen domače mladinske književnosti. Zadnja leta je izjemno ustvarjalna, njen opus za otroke, mladino in odrasle je zavidljivo raznovrsten, zlasti če upoštevamo še objavljanje v revijah, pisanje scenarijev in uprizarjanje avtorskih mladinskih iger ter priredbe številnih klasičnih dramskih del. Med drugim je prav v preteklem letu prejela častno listino mednarodne zveze za mladinsko književnost IBBY (Zvezek in brezvezek, Miš, 2019). Morda je prav zaradi vsega naštetega obesila redno službo na klin in se posvetila izključno pisanju.

V dobrem letu dni je izšel njen odmeven mladinski roman Gremo mi v tri krasne (Miš, 2020), ki je bil letos nominiran za stanovsko nagrado desetnica 2021 in ga bodo v šolskem letu 2021/2022 brali osmo- in devetošolci za Cankarjevo tekmovanje, srednješolci pa v okviru nacionalnega projekta Rastem s knjigo, ki ga izvaja Javna agencija za knjigo RS, nato obsežen crossover roman Beseda, ki je nimam (Miš, 2021) in pravkar še sveža, kratka in hudomušna pripoved o družinskih in šolskih pripetljajih glavnega junaka Izidorja in njegovega skrivnostnega tovariša Troncija, začinjenih s toplino in avtoričino značilno tenkočutnostjo. Njenim knjigam se pozna, da avtorica zajema navdih iz velike malhe lastnih izkušenj mame s petimi otroki. Sama pravi, da neki družinski dogodek ali utrinek tako zelo predela, razvije in zaplete, da nazadnje še sama ne ve, kaj se je zares pripetilo in kaj je samo plod njene živahne domišljije. Tako je tudi edino prav.

Toda ostanimo pri letošnjem letu, v katerem nam je Nataša Konc Lorenzutti postregla že z dvema imenitnima knjižnima naslovoma. In leta še sploh ni konec, kdo ve, s čim še utegne presenetiti! Če je kompleksen roman Beseda, ki je nimam namenjen mladim in odraslim bralcem, sta navihana Izidor in Tronci simpatičen dvojec za mlajše otroke. Medtem ko prvi naslov pomeni tudi pomemben ­prispevek k razumevanju zapletenega obdobja iz polpretekle zgodovine, zlasti občutljivega področja ukradenih slovenskih otrok, za katerega je morala avtorica opraviti podrobno raziskavo in obširno študijo, predstavlja drugi lahkotno, navihano in nabrito branje, ki pa mu v ozadju prav tako ne umanjka trpkih tonov. Kar je spet tudi edino prav.

Seveda se bralcu takoj porodi vprašanje, kdo neki je Tronci? Morda bo šel kdo iz samega firbca listat po knjigi, da bi čim prej našel odgovor na to vprašanje. Počasi, publika! Troncija boste zares in dokončno spoznali šele, ko boste po prebranem knjigo zaprli.

Pravzaprav knjižna naslova Gremo mi v tri krasne, ki obravnava perečo problematiko zasvojenosti z digitalnimi vsebinami, in Troncija po svoje druži podobna tematika. Toda če v prvem mladi junaki šele zdravijo svojo odvisnost v poletnem taboru, Izidor in njegov miselni tok zrcalita povsem drugačen svet, v katerega globoko verjame tudi avtorica sama, torej življenjski prostor otrok brez odvisnosti od pasti digitalne sfere. Izidor je sam svoj mojster. Iz lepenke si zase izdela orodje, s katerim v očetovi garaži zažene posel. Ker dela po naročilu, potrebuje pametni telefon, saj brez tega danes ni biznisa. Po temeljiti študiji, rezljanju, lepljenju in barvanju sta nared še pametni telefon in računalnik iz kartona za obdelavo naročil, ki se vrstijo po tekočem traku, saj je Tronci glavni odjemalec Izidorjevih izdelkov. To je seveda le manjši, obvladljivi del Izidorjevega vsakdana, razdeljenega na dvajset poglavij. Večji del pa obsegajo šolske tegobe, kar je razumljivo, saj je šola Izidorjeva služba. Nesoglasja s sošolci in medvrstniško nasilje, budala – koala, Simon, košarka, kevinovci, neprestano vklopljen napakomat in nenazadnje Tronci faca, ki se sporazumeva v rimah, vse našteto nevsiljivo dopolnjujejo nežne in tople ilustracije Ane Zavadlav.

Najsi se avtorica še tako pogumno in odločno loteva najrazličnejših tematik, po mojem skromnem mnenju ostajata slikanje toplih, pristnih družinskih odnosov in čarobno domače vzdušje njen najmočnejši adut.


Povej naprej

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...