Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 35 €
041 670 666(pon.-čet.: 8.30-16.00, pet.: 8.30-14.30)
0
Urednikov uvodnik

Zakaj potrebujemo knjižne uspešnice

Samo Rugelj, Bukla 114, 09.9.2015

Zakaj potrebujemo knjižne uspešnice

Sredi junija se je po svetu začela prodajati knjiga Grey, moška različica Petdesetih odtenkov sive, ki je zdaj v prevodu izšla tudi pri nas. Julija je izšla nova knjiga Harper Lee, avtorice romana Ne ubijaj slavca (to jesen izide v novem prevodu kot Če ubiješ oponašalca), z naslovom Go Set a Watchman, ki je zbudila bralce po vsem svetu. Konec avgusta se je po svetu začela prodajati knjiga Dekle v pajkovi mreži, nadaljevanje Larssonove trilogije, ki je hkrati v prevodu izšla tudi pri nas. Prvega septembra se je po svetu začel prodajati novi roman Jonathana Franzna Purity, ki so ga že nekaj dni pred izidom dobili tudi v slovenske knjigarne. Ena od knjigark me je o tem prijazno obvestila, trznil sem nanj, tako da me je z njim ekspresno založila in lahko sem ga bral že hkrati z recenzijo v New York Timesu, kjer so (tudi) že vnaprej dobili svoje recenzijske izvode.

Ne glede na to, ali gre za ljubezenske knjige, sodobne kriminalke, klasike ali pa t. i. višjo literaturo, v vsakem segmentu knjižne ponudbe nastopajo t. i. bestsellerji, torej knjižne prodajne uspešnice. Včasih se kdo nad njimi zgraža, češ, ne želim brati tistega, kar je v trenutnem trendu, jaz pa jih vsakič znova lepo pozdravljam. Zakaj? Zakaj dejansko potrebujemo knjižne uspešnice?

Razlog za njihovo nujnost in zaželenost je preprost. Ne glede na to, ali gre za novo knjigo Slavoja Žižka ali pa Gorana Vojnovića, ali so izšle nove pesmi Cirila Zlobca ali pa Svetlane Makarovič, so izidi odmevnih knjig dogodek, ki spet in vedno znova aktivira kupce in bralce knjig različnih vsebinskih področij. Kaj pa se zgodi potem?

Če gre za kupce, jih izid takih knjig po navadi spomni, da »že nekaj časa niso bili v knjigarni«, kar – sploh v tem pred jesenskem času, ko so prebrali že (skoraj) vso zalogo poletnega branja – pripelje do tega, da spet obiščejo svojo najbližjo ali pa najbolj priljubljeno knjigarno. Običajno v njej ugotovijo, da je v času od zadnjega obiska »izšlo toliko novega«, da si je treba narediti nov spisek in priskrbeti nov paket knjig.

So med njimi ravno te izpostavljene uspešnice? Ni nujno. Pogosto se zgodi, da kupec domov pride s kupčkom povsem drugih knjig. Kaj se je torej zgodilo?

No, seveda, odmevna knjiga, t. i. programirana uspešnica, je ponovno aktivirala morda malce pozabljeno navado rednega obiskovanja knjigarn, ki se zaradi tega v posamezniku znova prebudi, in potem, če gre vse normalno, vztraja vse do konca leta, ko je čas za božične nakupe. Knjižne nakupe, se razume. :)

Je to slabo? Seveda ne. V poletnem času je, ne glede na to, da naj bi šlo za knjižno zatišje, pri nas spet izšlo na desetine dobrih knjig, za katere bi bilo škoda, da jih zgrešite. Zdaj je več kot primeren čas, da zopet obiščete knjigarne in pogledate, kaj vse se je na knjižnem področju zgodilo novega, medtem ko ste bili na dopustu.

Knjižne uspešnice torej zagotavljajo ohranjanje pozornosti v zvezi s knjigami in ostajanje bralcev ter kupcev znotraj knjižnega cikla skozi vse leto. Vse to pa prispeva k temu, da se tudi tako rojevajo resni bralci, ki načrtno berejo po lastnem bralnem načrtu in si – kot nekakšno lastno duhovno nadstavbo – ustvarjajo tudi lastno knjižnico nepogrešljivih knjig, ki jih morajo vedno imeti v svoji bližini.

Knjižne uspešnice poskrbijo tudi za kakšno prikupno anekdoto. Ko je, denimo, sredi aprila izšla nova knjiga avtorja uspešnice Rojeni za tek Christopherja McDougalla, tokrat z naslovom Naravni heroji (Natural Born Heroes), sem prijateljico, za katero sem po naključju izvedel, da se mudi v Londonu, prosil, če mi lahko kupi izvod. Pride tako ona v knjigarno dopoldan na dan napovedanega izida knjige in povpraša po njej. Knjigar na drugi strani pulta je nekaj časa tipkal v računalnik, gledal v ekran ter zmajeval z glavo, potem pa rekel: »Imamo jo že na zalogi v skladišču, vendar je še nimamo na policah …« Nekaj trenutkov zatem je nekdo prinesel deset izvodov te knjige. »Aha, tule je,« je rekel knjigar in ji podal eno s kupa, prijateljici pa se je zdelo fino, da je prišla po tako svežo knjigo, da zanjo niso vedeli niti knjigarji.

Ali pa druga izpred nekaj tednov. V časopisu sem prebral poročilo o tem, kaj berejo Srbi, in še posebej je bila izpostavljena nova knjiga Orhana Pamuka Čuden občutek v meni (Čudan osječaj u meni), ki je pri moji priljubljeni srbski založbi Geopoetika izšla kot premierni prevod po izvirnem turškem izidu (Srbi pri tem pogosto prehitijo vse druge). Ko to omenim Renate, me spomni, da je najina prijateljica ravno zdaj na službeni poti v srbski prestolnici. Nekaj sms-sporočil kasneje ter nekaj obiskov knjigarn v urah za tem se je uspešno zaključilo z »ulovom« v knjigarni na Terazijah. »Veš, kako so me gledali,« nama je med smehom razlagala kasneje doma, »pripeljala sem se s taksijem, vstopila v knjigarno, taksi me je čakal na cesti, takoj sem povedala, da želim to knjigo, plačala ter se odpeljala naprej.«

No, to pa je druga lepa lastnost ne samo knjižnih uspešnic, temveč knjig na splošno. Krepijo in žlahtnijo vezi med ljudmi. Sam za marsikatero knjigo vem, kje sem jo dobil, od koga in v kakšnih okoliščinah. Kaj pa vi?

Za vse to se trudimo tudi pri Bukli. Vabimo vas, da ste z nami in dobrimi knjigami tudi to jesen!


Povej naprej

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...