Nagrada Radojke Vrančič
V sklopu Slovenskega knjižnega sejma bo potekala tudi podelitev nagrade Radojke Vrančič, ki se podeljuje prevajalcem do 35. leta starosti. Letošnja prejemnica je Zarja Vršič za prevod pesniške knjige Zemljevôden Eugèna Guillevica, ki je izšel leta 2017 pri KUD Logos.
Nagrada Radojke Vrančič 2019
Zarja Vršič za prevod dela Eugène Guillevic:
Zemljevôden
KUD Logos, 2017
Francoski pesnik Eugène Guillevic (1907–1997) je s prvencem Terraqué (1942) pomenil novost v sočasni poeziji: snovni svet, svojo osnovno tematsko preokupacijo, je upesnjeval s suhim, okleščenim, tako rekoč »ubožnim« jezikom, polnim zamolkov in neizrečenosti. Prav to je, kot v spremni besedi k dvojezični izdaji ugotavlja prevajalka zbirke, diplomirana komparativistka in francistka Zarja Vršič, tudi najtrši oreh pri presajanju njegove poezije, saj se »prevajalec zaradi skladenjske eliptičnosti in jezikovne zgoščenosti nemalokrat znajde v nevarnosti, da bodo preproste, a izrazno močne pesmi v ciljnem jeziku izzvenele kot suhoparen dobesedni prevod«. To se v zbirki Zemljevôden ni zgodilo, obratno: tudi v slovenščini nas pesmi nagovarjajo z odsekanostjo in siromašnostjo besed, ki v ritmizirani razpostavi in včasih neobičajni skladnji ustvarjajo svojstven, zdaj zamamljujoč, drugič tesnobno srhljiv svet. Iz dvojezične izdaje je razbrati, da je prevajalka doumela temeljne značilnosti izvirnika in jih iznajdljivo prenesla v ciljni jezik. Prvi primer opazimo že kar v naslovu, saj je morala seči po novotvorjenki, če je hotela v vsej pomenski in besedotvorni polnosti odslikati naslov Terraqué, ki vsebuje tako izraz za zemljo kot izraz za vodo in se uporablja tudi kot ustaljen izraz za planet Zemlja (francosko globe terraqué, »krogla iz zemlje in vode«). Povrhu je minimalizem Guillevicovega izraza vse prej kot preprost, ker pesnik v resnici posveča intenzivno pozornost vsem ravninam jezika od zvočne do pomenske. Prevajalka verodostojno poustvari nevsiljivo, a vseprisotno ritmičnost besedila, po potrebi pa tudi – sicer redke – rime. Jezik niansira v skladu z izvirnikom: preprostim, vsakdanjim stavkom postavlja nasproti drzne izraze in podobe, ki v ambientu vsakdanjega jezika še ostreje zarežejo v bralca; dober primer je kratka V. pesem iz cikla Skupaj: »Tam nekje v sebi, / kjer oko ne vidi, / prežvekuješ rano / kot zdrobljeno steklo.« Po soglasnem mnenju komisije si Zarja Vršič za svojo predstavitev enega najbolj cenjenih francoskih pesnikov zasluži nagrado Radojke Vrančič, priznanje za mladega prevajalca oziroma prevajalko. (Aleš Berger, dr. Nada Grošelj, Majda Kne)