Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 25 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0
Drugo

Zbiranje zapuščin osnova za literarni muzej v NUK

Iztok Ilich, Bukla 146, 6. 2. 2019

Zbiranje zapuščin osnova za literarni muzej v NUK

Na fotografiji: Neznaten del korespondence Borisa Pahorja

Zbiranje in shranjevanje rokopisov, korespondence in osebnih predmetov, ki poznejšim raziskovalcem po svoje pripovedujejo o njegovih avtorjih oziroma lastnikih, je ena temeljnih nalog Zbirke rokopisov, starih in redkih tiskov Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani – med uporabniki bolj znane kot Rokopisni oddelek.

V zad­njih dveh letih se je vanj steklo posebno veliko dragocenega gradiva, o čemer, predvsem o pomembnejših pridobitvah, je bila obveščena tudi širša kulturna javnost.

To odpiranje je hvalevredno, vendar se, kot pripominja vodja oddelka Marijan Rupert, »dogaja zelo po slovensko. Namreč, če kupimo eno Vegovo pismo na dražbi v Londonu, je cel pomp, če pa recimo eden od kanonskih slovenskih avtorjev ali njegovi dediči poklonijo knjižnici svoj celoten arhiv, ki lahko šteje tudi več tekočih metrov, pa je vse čisto samoumevno ... Še vedno imam občutek, da ne znamo ceniti svoje dediščine in ustvarjalcev na primeren način. Šele ko pride kaj iz tujine, se nam zdi 'nobel'.«

Merjenje knjižnih hrbtov in map na policah v metrih ter štetje škatel z dopisovanji, fotografijami in drugim večidel podarjenim gradivom je morda nespoštljivo, ničesar tudi ne pove o pomenu in vrednosti pridob­ljene zapuščine, je pa priročno za oblikovanje predstave o obsegu posameznih prispevkov. Tudi najnovejših pridobitev, ki večinoma še niso povsem pregledane in popisane, zato pri vseh niso uporabljena enaka merila.

Največ je osebnih literarnih arhivov, ki so, kot na primer pri Niku Grafenauerju (4 m), Neži Maurer (5 m), Borisu Pahorju (7 m), Cenetu Vipotniku (2,5 m) in Sašu Vugi (5 m skupaj z zapisi na nekdanjih digitalnih medijih) približno izmerjeni, medtem ko pri Nedeljki Pirjevec, Tinetu Debeljaku, Igorju Zabelu, Cirilu Zlobcu in Jerneju Vilfanu te orientacije ni. Podarjena zapuščina Ivana Sivca obsega enajst kartonskih škatel, pri Jožetu Toporišiču gre pa za prvi del (5 m) osebnega arhiva jezikoslovca. Ciril Gale je podaril osebni arhiv SLO- in ­YU-stripa in arhiv Kluba devete umetnosti, arhiv Kosovelovih pa je bil pridob­ljen iz sežanske občine in knjižnice ter Kosovelove hiše v Tomaju. Prispevek dedičev geologa Rajka Pavlovca je njegov osebni arhiv in ogromen arhiv exlibrisov ter arhiv društva, literarni zgodovinar France Pibernik, raziskovalec literarne ustvarjalnosti po vojni zatajene in prepovedane »sovražne emigracije«, je NUK obogatil z zapuščinama Ludveta Potokarja in Franceta Kunstlja ter z nekaj gradiva o Francetu Balantiču. Za Dušanom Pirjevcem z druge strani so poleg kupa knjig in zapiskov predavanj ostali še klobuk in dve pipi.

Ob omembi »strani« velja dodati, da je ta ločnica v NUK – po vrsti razstav, ki so v zadnjih letih javnosti predstavile slabo ali sploh neznano dejavnost povojne emigracije za ohranjanje obojim skupnega jezika – čedalje manj očitna in moteča. Gradivo enih in drugih šteje predvsem toliko, kolikor je pomembno za sestavljanje mozaika tega dela narodne kulturne dediščine.


Povej naprej

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...