Žiga Špaget je za punce magnet
Aksinja Kermauner
Žiga Špaget je za punce magnet
ilustracije: Zvonko Čoh
ZDGNS, 2018, t. v., 21 str., 24,95 €
Z Aksinjo, avtorico številnih knjižnih naslovov za mlade in odrasle, se poznava že vrsto let. Sva tako rekoč sestri po peresu, in kadar naju priganjajo roki za oddajo rokopisa, vzajemno jadikujeva o pisateljski blokadi, popravkih in podobnih nadlogah, dokler nama vsaj približno ne odleže. Vem, da je izjemno predana svojemu delu in raziskavam, ki med drugim pomagajo krepiti zavest o osebah s posebnimi potrebami, predvsem slepih in slabovidnih, kot aktivnih bralcih; posledično raste tudi nabor knjižnih naslovov v brajici ter znakovnem jeziku.
Predavateljica na Pedagoški fakulteti v Kopru zadnja leta namenja pozornost tudi gluhoslepim, gluhim in naglušnim. Že davnega leta 2004 je v sodelovanju z založbo Miš izdala prvo domačo, tedaj še ročno izrezljano, tipno slikanico z naslovom Snežna roža, ki je bila deležna posebne pozornosti na sejmu otroških knjig v Bologni.
V letih 2005 in 2008 se je podvrgla poskusoma samogenerirane slepote, da bi tako še globlje začutila in doumela svet slepih ter slabovidnih. Izkušnjo in problem slepote v širšem družbenem in socialnem kontekstu je predstavila v knjigi Na drugi strani vek (Beletrina, 2013).
Tipne slikanice (tipanke) premorejo poleg vidnega besedila in ilustracij z močnimi, kontrastnimi barvami za otroke s še nekaj odstotki vida besedilo v brajici in tipno likovno podobo, ki slepim in slabovidnim pomagata pri dopolnitvi ter lažjem razumevanju predstav in pojmov. Tako je prva iz serije Tipanka, Žiga špaget gre v širni svet (2010, Miš), izšla v značilni ležeči obliki formata in spiralni vezavi, ki slepemu in slabovidnemu bralcu v kar največji meri omogoča tipno informacijo. Hudomušno besedilo o slavnem, napol kuhanem špagetu in njegovem srečanju s plahim jabolkom, v večjem tisku na levih straneh slikanice, se spodaj ponovi v brajici, medtem ko na desni spremljamo mojstrske tipne ilustracije Zvonka Čoha, ki jih je mogoče tudi povonjati. Tipanke spodbujajo strpnost ter razumevanje različnosti, ne nazadnje ponujajo tudi polnočutečim bralcem izkušnjo in vpogled v drugačno, edinstveno dojemanje sveta.
Pet let pozneje je slikanica o slavnem, malone na zob skuhanem špagetu doživela priredbo v slovenskem znakovnem jeziku, izdala jo je Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS), in tako je postala dostopna tudi gluhim ter naglušnim.
2018 ji je pri ZDGNS sledilo nadaljevanje z naslovom Žiga špaget je za punce magnet, v katerem čarom navihanega testeninčka podležejo gliste, ravnodušna pa ne ostane niti brhka vezalka Zalka, četudi že poparčkana. Za izjemno tipno likovno govorico je znova poskrbel ilustrator Zvonko Čoh. Močne, razgibane barve in živahne podobe se prilegajo iskrivemu, jezikovno varčnemu besedilu, v katerem ne manjka domiselnih izrazov in zabavnih besednih iger.
Na izbranem papirju brez leska in s povečanim tiskom, ki mu zmorejo slediti tako slabovidni bralci kot tisti z disleksijo, teče besedilo, podprto z brajico, pod katerim od leve proti desni (temu vodilu sledita obe slikanici) sledi isti odlomek v slovenskem znakovnem jeziku, na dnu strani pa je na voljo še lahko berljiva oblika za oklevajoče bralce, otroke z motnjo v duševnem razvoju in tiste, ki jim slovenski jezik (še) povzroča preglavice.
Tipanka je tako opremljena s slovensko znakovno abecedo – risbe kretenj so delo akademskega slikarja Nikolaja Vogla – in brajevo abecedo z ločili kot tudi s QR kodo, ki bralcu omogoča, da zgodbo s pomočjo znakovnega jezika spremlja v videoposnetku.
Spremno besedo je prispevala Aleksandra Rijavec Škerl, koordinatorka projekta Prilagajanje in izdajanje knjig v slovenskem znakovnem jeziku pri Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije. Tipanko je s kratkim besedilom pospremila tudi avtorica sama.
Zanjo je zasluženo prejela desetnico 2018, stanovsko nagrado, ki jo vsako leto podeljuje Društvo slovenskih pisateljev.
Žiga, veselimo se tvojih novih dogodivščin!