Žiga X Gombač
Na dobre knjige prisega že od svojih otroških let, saj ga je edino branje zmoglo umiriti. Tudi v odrasli dobi si življenja brez knjig – in, seveda, tudi brez družine, pisanja, teka, dobre glasbe, pravega čaja in še česa – preprosto ne zna predstavljati. Takšen pač je Žiga X Gombač, ta priljubljeni mladinski pisatelj in soavtor »tekaške biblije« Ultrablues: že od nekdaj je malce drugačen od drugih, zato pa zvest sebi in svojim prepričanjem. Prav v povezavi z njimi je svojemu imenu dodal za mnoge tako skrivnostni X, ki simbolizira pisateljev zdravi in pozitivni odnos do življenja.
Mnogi mislijo, da ga je v pisateljsko orbito izstrelilo šele v zadnjem času, a v resnici se s pisanjem ukvarja že več kot deset let. V tem obdobju je ustvaril nekaj manj kot dvesto zgodb, nadaljevanj, raznih tekstov za pravljice, pesmi in drugo; močneje je nase opozoril leta 2008 s knjižnim prvencem Jastrebov let, z imenitno mladinsko eko kriminalko, ki se dogaja na otroku Cresu. Odzivi bralcev na to knjižno delo, prvo iz serije Kompanjoni, so presegli celo avtorjeva najbolj skrita pričakovanja in mu tako dali krila za nadaljnje ustvarjanje.
Mladega pisatelja mnogi poznajo tudi po njegovi prikupni zbirki Živa iz muzeja, ki je nastala v povezavi z Narodnim muzejem Slovenije v želji, da se mladim na drugačen, (bolj) zanimiv način predstavi naša zgodovinsko-kulturna dediščina.
Omenjeno zbirko je Gombač pred kratkim obogatil z novim delom Živa in antični rojstni dan; v njej na duhovit način, tako zelo značilen tudi za njegova druga dela, bralca odpelje v staro Emono, kjer Živin prijatelj Gaj Tin dobi navdih za domiselno darilo za očetov rojstni dan. Najboljše stvari nam po navadi ležijo pred očmi, le gledati in poslušati se je treba naučiti, med drugim sporoča ta ljubka knjiga.
Tako kot v Živi (ta v obliki stripa že tretje leto izhaja vsak mesec tudi v priljubljeni reviji za mlade National Geographic Junior) Gombač tudi v »stripovskem hip-hopu« Dan, ko je izginil Ljubljanski grad, v še eni od njegovih aktualnih knjig, popelje bralca skozi zgodovino domače dežele oziroma kraja. Pisatelj si namreč nenehno prizadeva, da ne bi pozabili na lastno zgodovino, zato jo rad ujame v svoje zgodbe in jo na svojevrstni način preda bralcu. Dan, ko je izginil Ljubljanski grad bralcu prinaša vpogled v nastanek in bogato preteklost Ljubljanskega gradu; skozi zgodovinska dejstva ga vodi z odlično domišljijsko zgodbo, prepredeno s humorjem, in zapakirano v obliko stripa. Všečno za mlade bralce in zanimivo tudi za odrasle, ki želijo zgodovino glavnega slovenskega mesta spoznati še z drug(ačn)ega zornega kota!
Gombač v svojih delih bralca rad nagradi s srečnim oziroma všečnim koncem pa tudi s sporočilom, ki boža dušo in mu obenem ponuja marsikaj v premislek. »Pišem le o tistem, kar odraža moje lastno bistvo,« je pisateljevo vodilo.
In prav to mu je uspelo preliti tudi v njegovo najnovejšo knjigo Skrivnosti mladih levov; v njej skozi odnos očeta in sina prinaša spoznanje, kako ranljivi smo v svojem bistvu prav vsi – ne le mladiči, ampak tudi na videz neustrašni odrasli. A če (s)poznaš skrivnost, ki prežene tudi najtemnejše strahove, si nepremagljiv. Srčno branje z izbranim besedilom in radoživimi ilustracijami Ivana Mitrevskega, s katerim Gombač sodeluje že dlje časa.
Mladi pisatelj svojo empatičnost, ki jo izžarevajo njegova dela, tudi dejansko živi: rad sodeluje pri pobudah, ki ljudem olajšajo njihov vsakdanjik, zato se je skupaj z založbo Miš, pri kateri so izšli Levi (ti so ta hip že prevedeni v italijanščino, dogovarjajo pa se tudi že za prevod v hrvaščino), odločil, da evro od vsake prodane knjige nameni otrokom s cerebralno paralizo.
Kadar Gombač ne ustvarja, rad v okviru Bralne značke (»Zelo sem ponosen, da sem del te organizacije; vabilo Kristine Picco, ki me je kot avtorja mlajše generacije povabila k Bralni znački, razumem kot odgovornost in spodbudo za nadaljnje ustvarjanje,« pojasnjuje) nastopa po šolah in mlade »okužuje« z bralno kulturo. Brez nje, je prepričan, se ne moreš razviti tako, kot bi se sicer lahko. Na nastopih navdušuje mlado občinstvo s pripovedmi o svojih lastnih dogodivščinah, ki jih menda ni malo. Kot otrok je bil namreč živ, včasih tudi naporen, se namuzne: tistemu, kar ga je zanimalo, se je popolnoma posvetil, ostalo je opravil zato, ker je pač moral. Kljub temu ima na šolo lepe spomine, z nekaterimi profesoricami iz srednje šole ima stike še dandanes.
V marčevskih dneh je poleg raznih nastopov po šolah in knjižnicah ter soustvarjanja vseslovenskega projekta opismenjevanja MegaKviz sodeloval tudi v okviru festivala Fabula ter tako kot drugi povabljeni pisatelji (Dekleva, Kumerdej, Muck in Simoniti), za festivalsko knjigo Moč lažnega prispeval zgodbo, namenjeno mladim bralcem.
Po vsem povedanem je torej več kot očitno, da Gombač – če malceparafraziramo njegov X v imenu – še zdaleč ni »kar en X pisatelj«. Nasprotno, je vsestranski ustvarjalec (»Ta hip že ustvarjam novo nadaljevanje Žive iz muzeja, lotil se bom gledališke igre za najmlajše, nase pa že opozarjata ideji za dve slikanici, v mislih imam še dva romana za odrasle, delam pa tudi na scenariju za film, posnet po mojem literarnem prvencu Jastrebov let,« je razkril le nekatere od svojih številnih idej, ki mu menda nenehno brenčijo v glavi in čakajo, da jih spusti na plano), katerega dela izžarevajo očitni pisateljski »faktor X«. In prav zaradi tega ga bodo bralci tudi v prihodnje zagotovo obilo in z veseljem brali!