Čudaki ljubijo drugače

Založnik o knjigi

V stripovskem albumu Čudaki ljubijo drugače Iztok Sitar ostaja zvest družbeno angažiranemu stripu, ki mu je z Dnevnikom Ane Tank prinesel tudi zlato hruško za najboljšo mladinsko književnost leta 2008. Album tokrat sestavlja deset ljubezenskih zgodb različnih protagonistov iz različnih družbenih okolij, pri čemer je Sitar kompleten avtor sedmih zgodb, dve sta nastali po motivih novel Vinka Möderndorferja, ena pa po kratki zgodbi Borisa Pintarja. Ljubezenske zgodbe mladostnikov v stripu pa so samo fasada, pod katero se Sitar spopada z anomalijami v sodobnih družinah: alkoholizmom, klerikalizmom, pedofilijo, nezvestobo, osamljenostjo, (pre)strogimi vzgojnimi metodami, odnosi med učitelji in učenci itn. Scenaristično so zgodbe zasnovane tako, da se napetost stopnjuje do zadnje strani, na kateri nam avtor mojstrsko postreže z naturalističnim in presenetljivim preobratom. Z realistično, a rahlo stilizirano ekspresivno risbo z izrazitim grafičnim senčenjem je strip likovno podoben Dnevniku Ane Tank, seveda pa Sitar vsako zgodbo inovativno kadrira ter barva z razkošno paleto, ki jo zlahka nanaša v razposajeno, a ritmično montažo stripovskih tabel. Slikarsko atmosfero je Iztok Sitar povečal še s sijajnimi jesenskimi pejsaži in prelivanjem barv, ki jih je dosegel s kombinirano tehniko akvarela in akrila.

Iztok Sitar (1962) je eden najpomembnejših sodobnih stripovskih ustvarjalcev pri nas. Spada v t. i. tretjo generacijo slovenskih striparjev (skupaj z Lavričem, Kastelicem in Smiljanićem), ki se je kalila na Mladini in ki je konec osemdesetih let formirala t. i. novi slovenski strip, osvobojen vseh predsodkov proti Državi, Družbi in Cerkvi. Od leta 1992, ko je izšel svoj prvi stripovski album, je do danes izdal štirinajst žanrsko precej različnih albumov, od otroških in najstniških preko ljubezenskih in erotičnih do političnih in družbeno kritičnih, po katerih je postal poznan tudi v tujini, za svoje ustvarjanje pa je do sedaj prejel več domačih in tujih nagrad ter priznanj.