Na samotnih poteh

Založnik o knjigi

»Avtor se v knjigi Na samotnih poteh poda na pot čez svojo dolgoletno obsesijo – Karnijske Alpe. Med prečenjem gorskih vrhov in samotnih dolin, se vrača k začetkom gorniške poti, ki mu jo je razkril oče. Na poti simbolično išče pravo smer – v gorah in življenju. Nekajkrat tudi zaide v brezpotju, a prav ti trenutki razkrivajo, kako globoko so gore zasidrane v njegovem notranjem svetu. Pričujoči potopis je meditacija o samoti, vztrajnosti in večnem iskanju naslednjega življenjskega cilja.« -– Dušan Škodič, planinski publicist in avtor knjige Triglav je naš

Avtobiografska knjiga o gorskih in bivanjskih poteh vseživljenjskega hodca.

Karnijske Alpe s svojo prvinsko naravo in bogato zgodovino je publicist, pisatelj, gorski reševalec in dolgoletni urednik Planinskega vestnika Vladimir Habjan (1957) raziskoval več kot desetletje in jih Slovencem predstavil kot soavtor obsežnega gorniškega vodnika Karnijske Alpe, med Julijci in Dolomiti. Zdaj pa jih je želel v enem samem zamahu prehoditi v celoti in jih tako še bolje spoznati, obenem pa narediti tudi povzetek svoje življenjske poti.

Za okvir svoje knjižne pripovedi Na samotnih poteh si je tako izbral pohod, ki ga je začel v kraju Longarone na zahodnem robu Karnijskih Alp, končal pa sedem dni pozneje v Bordanu ob reki Tilment, ki se že dotika Zahodnih Julijskih Alp.

Med hojo pod visokimi gorami z bogatimi razgledi se Habjan spominja svojih planinskih začetkov. Ko preči mnoge planine, se spominja prvih zahtevnejših gora; ko se srečuje z redkimi popotniki, si v misli prikliče množico tur, ki jih je vodil, in gorske reševalce, s katerimi je sodeloval tudi pri najbolj zahtevnih reševanjih.

Hodil je po samotnih karnijskih poteh, mimo opuščenih planin v zavetju mogočnih gozdov in divjih rek, spal v kočah po planinah in v naključnih gostiščih. Med hojo se odvije dramaturški lok njegovega življenja, ki sega od prvih korakov v gore pa vse do časov izkušenega gornika, ljubitelja brezpotij, plodovitega publicista in alpinista, ki osvaja zahtevne vrhove, do njih pa razvije veliko spoštovanje.

Hvalnica goram in hribovskemu življenju!

KNJIGI NA POT

Potopis, ki ga držite v roki, je mnogo več kot opis zares veličastnega sedemdnevnega prečenja južnega dela Karnijskih Alp. »Car brezpotij«, ki je v sto tisočih korakih zarisal svoje nevidne sledi v samotnih gorskih strminah in livadah doma in v tujini, se tokrat sam v divjem svetu njemu tako ljubih gora srečuje z lepoto narave v vseh vremenskih preobratih julijskih dni. Ne ustavi ga dež, še manj nevihta, veseli se svežine jutra in večera in potrpežljivo prenaša dnevno vročino. Ustavi pa ga spoznanje, da je v strmem pobočju izgubil sled. Divja narava, samota in težka orientacija ga za hip poneseta v začetke njegovega gorniškega življenja, v navidezno brezpotje zadnjih šestdesetih let. Močno sled, poznano le njemu, je v otroškem obdobju, pri rosnih desetih letih, vtisnil s svojim samotnim sestopom z Malega Triglava. Vladko namesto h koči na Kredarici zatava proti breznom Triglavske severne stene. Težko razume zaskrbljenost staršev in ostalih, ki so ga iskali, saj je sam spoznal napako in se že vračal v pravo smer. Zdaj Vladimir, alpinist, gorski reševalec, publicist, urednik in še kaj, razume mnogo več. Oplemenitil je svoje darove in jih pomnožil, nam pa jih odkriva s številnimi spomini.

Avtor z nami deli občutja in razmišljanja o gorah v vseh dimenzijah življenja. Slikovito pisanje se v bralcu spreminja v napet film, ki ga želi brez prekinitve pogledati do konca.

Marija Štremfelj - slovenska alpinistka in športna plezalka

IZ KNJIGE

»Kolikokrat se je bilo treba dvigniti iz postelje v najbolj surovih jutranjih urah in se spraviti ven, včasih v temačen nočni hlad. Koliko pakiranja in razpakiranja opreme, nošenja v avto in iz njega, kuhanja in prenočevanja izven doma. Spal sem v avtu, po kampih, planinskih kočah in tudi v hotelih, ko je bilo tako mraz, da se mi v avtu ni dalo zmrzovati. Konec koncev, koliko stotin višinskih metrov vzponov, plezanja in sestopov. In to leta in leta.

Včasih sem šel na turo za en dan, pogosto sem naredil več tur v več zaporednih dnevih, vmes tudi brez dneva počitka. Bil sem na turah v času božiča, pa na prvi november in silvestrovo, ob vseh mogočih priložnostih. In tudi v vseh vremenskih pogojih, ob nevihtah, toči in dežju, v megli, sneženju in požledu sem vedril po bivakih … Vsega je bilo, predvsem pa je bilo ogromno lepega vremena!

Hodil sem čez dan in ponoči. Bil sem peš in tudi na turnih smučeh, včasih s cepinom v roki in derezami na nogah, enkrat po suhem, drugič po mokrem ali v globokem snegu, plezal sem strme detajle prosto in z varovanjem, se spuščal po vrvi v praznino in se vlekel po jeklenicah v športnih feratah.«

O AVTORJU

Vladimir Habjan - Haubi (1957) je vodnik Planinske zveze Slovenije, gorski stražar, alpinist in gorski reševalec. Z gorništvom se ukvarja vse od otroških let, ko mu je lepote hribov predstavil oče. Pisati je začel že v osnovni šoli, do danes pa je objavil že deset gorniških vodnikov, nekatere tudi v soavtorstvu. Njegov najbolj znani vodnik je Brezpotja. Je tudi avtor treh leposlovnih knjig Čez rob, Živeti z gorami in Tipanje v neznanem. Od leta 2001 je urednik Planinskega vestnika, od leta 2017 pa tudi urednik Planinske založbe pri Planinski zvezi Slovenije. Na samotnih poteh je njegova najbolj osebna knjiga doslej.

o knjigi v drugih medijih

Nedeljski dnevnik - Vladimir Habjan: Največji mir začutim, ko stopim na gorski kraj, ki me prevzame (intervju, Vesna Levičnik)