Zakaj potrebujemo univerze?

Založnik o knjigi

Število univerz se v svetu hitro povečuje, hkrati pa se veča tudi nejasnost glede njihovih ciljev in dvomi glede njihove vrednosti. Knjiga Zakaj potrebujemo univerze? poskuša odgovoriti na vprašanja, ki se danes zastavljajo glede univerz, analizira predpostavke teh vprašanj in skuša ponuditi nov način odgovarjanja na vprašanje, zakaj jih potrebujemo.
Stefan Collini postavi pod vprašaj danes vse bolj običajen pogled, da morajo univerze pokazati svojo ekonomsko korist, da bi upravičile sredstva, ki jih družbe vlagajo vanje. Pri tem izhaja iz teze, da moramo razlikovati med različnimi tipi institucij, pa tudi iz dejstva, da širjenje človeškega razumevanja sveta, ki je bistvo intelektualnega raziskovanja, ni mogoče vpeti v kak neposredni družbeni cilj, zlasti ko gre za humanistične vede. Avtor poudarja, da je cilj univerze lahko samo nekaj, kar izhaja iz univerz samih, ker je bistvena značilnost intelektualnega raziskovanja, da si samo postavlja svoje cilje in smotre. Življenje duha je ključni element humanistike, in kljub neizogibnem preudarjanju o tem, kako razvrstiti javna sredstva, učinkovitost ne more biti samoumevno merilo. Na univerzah pa delajo izobraženi ljudje, ki bodo sprejemali pametne odločitve, če jim bo to omogočeno.
Collini izhaja iz teze, da je univerzitetno izobraževanje javno dobro in da je to ključni argument za javno podporo univerzi. Lahko bi rekli, da govori v imenu univerzitetnikov, ko izraža temeljno nezadovoljstvo nad intelektualno nekoherenco in moralno izpraznjenostjo sodobnih izobraževalnih reform. Ponuja dobro diagnoza problema in elemente prognoze in priporočil, ki bi jih bi bilo mogoče prevesti v informirano in utemeljeno delovanje univerz v sodobnem svetu.

o avtorju

Stefan Collini je eden najbolj spoštovanih glasov v sodobnih razpravah o univerzi. Je profesor intelektualne zgodovine na Cambridge University in član Britanske akademije. Med drugim je napisal Speaking of Universities (2018), Absent Minds: Intellectuals in Britain (2006), Public Moralists (1991), Matthew Arnold: a Critical Portrait (1994) in English Pasts: Essays in History and Culture (1999).