Peterburški letopis / Bele noči
Fjodor M. Dostojevski
| Leto izdaje | 2021 |
| ISBN | 978-961-277-286-4 |
| Naslov izvirnika | Peterburskaja letopisʼ / Belye nochi |
| Prevod | Urška Zabukovec |
trda vezava
20,5 x 13,5 cm
320 g
179 strani
Tip knjige
kratka proza
Kategorije
leposlovje > kratka proza
Založnik o knjigi
Peterburški letopis (1847) je pisateljevo ustvarjalno naročje, kalilnica sloga, tipov in idej tako za literarne kot publicistične tekste. V teh zgodnjih feljtonih Dostojevski prvič spregovori o nacionalni ideji in ruski samobitnosti ter začne razvijati publicistični slog, ki bi mu lahko rekli literarizacija vtisov in razmislekov o resničnosti in ki bo dosegel vrhunec v Dnevniku pisatelja.
Junaka povesti Bele noči (1848) sta sanjač, peterburški tip oziroma »nočna mora«, kot ga v Letopisu označi sam pisatelj, in Nastenjka, ki si v štirih nočeh med tavanjem po mestu povesta svoji življenjski zgodbi. Konflikt med bratstvom in ljubeznijo, ki prežema celotno povest, pisatelj na koncu že razreši v duhu, ki bo določal njegovo zrelo ustvarjanje.
Recenzija Bukla
Ob letošnji 200. obletnici rojstva F. M. Dostojevskega je svoje prispevala tudi založba Goga, kjer so v eno knjigo združili dve njegovi deli: feljtonistični Peterburški letopis (1847) in povest Bele noči (1848). Prvi je izhajal kot nedeljska rubrika v peterburški reviji in vsebuje pet feljtonov od aprila do junija 1847, v njem pa se Dostojevski kot ležerni sprehajalec po Peterburgu, ki je »glava in obenem srce Rusije«, ponovno izkaže kot pretanjen opazovalec človeških značajev. Z dobro mero ironije in celo sarkazma opisuje peterburško literarno sceno, ki se po pomladni evforiji odpravlja na poletni počitek, proti koncu pa opredeli literarni tip sanjača, ki je ključen za povest Bele noči. V njej spremljamo zgodbo sanjača in Nastenjke, ki se v štirih belih nočeh, tj. zelo svetlih poletnih nočeh, usodno povežeta. Nastenjka cele dneve preživlja ob oskrbovanju slepe babice. Zaljubi se v podnajemnika, ki pa je ne more osrečiti s poroko, preden ne uredi svojih stvari v Moskvi, zato ji obljubi, da se vrne čez eno leto, a ob vrnitvi se ji ne javi. Sanjač ji hoče najprej le pomagati, a potem ugotovi, da se je vanjo zaljubil, njuni iskreni pogovori štirih magičnih noči pa stkejo močno vez. Presunljiva, minimalistična zgodba s svojim iztekom nakazuje tudi duh avtorjevega kasnejšega pisanja.
Veronika Šoster, Bukla 159
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
