Kako sem postal nuna

Založnik o knjigi

Prvoosebni pripovedovalec v presenetljivem kratkem romanu Kako sem postal nuna (Cómo me hice monja, 1993) Césarja Aire niza dogodke, predstavljene iz otroškega zornega kota, ki pa se hkrati razširja v pojasnjevalno gledišče odraslega. Šestletni otrok, ki se ima za deklico, čeprav iz opisov in odzivov njegove okolice bralec kmalu spozna, da mora biti deček, doživlja ključne, usodne dogodke svojega otroštva.

Zgodba se začne z njegovim prvim sladoledom, na katerega ga navdušeno povabi oče, a nazadnje se njuno druženje sklene povsem drugače, kot pričakujeta: oče iz jeze ubije sladoledarja in zato pristane v zaporu. Potem se v obdobju nekaj mesecev vrtoglavo zvrstijo bolezen, obisk zapora, šola, poučevanje, radijske igre, prijateljstvo in spet smrt, in vse to deklica ali deček dojema kot resničnost svojega resničnega sveta. Preprosta, a nepredvidljiva zgodba dobi v pripovedi vrsto nenavadnih zapletov in se spremeni v kompleksen psihološki portret, saj se otrok z bujno domišljijo giblje v neki drugi razsežnosti in si samega sebe in okolico pojasnjuje na izviren, nepričakovan način. Tako tudi bralcu razodene številne odtenke stvarnosti.

César Aira (1949, Coronel Pringles) je eden najvidnejših in najbolj prevajanih sodobnih argentinskih avtorjev. V Buenos Airesu se je preživljal kot prevajalec, svoj prvi roman Moreira pa je objavil leta 1975. Doslej je napisal vrsto esejističnih zbirk in več kot sto krajših romanov, ki jih odlikujeta nebrzdana domišljija in svojevrsten slog, težko uvrstljiv v katero izmed literarnih struj ali primerljiv s slogom drugega avtorja. Njegova proza je zlitje zamrznjene slike in gibanja, absurda, kubističnih podob, kaotičnosti in empiričnih razčlemb. Nekateri njegovih najbolj znanih romanov so Ema, ujetnica (1981), Duhovi (1990), Zajec (1991), Odlomki iz dnevnika v Alpah (1993), Šivilja in veter (1994), Literarna konferenca (1997), Epizoda v življenju popotnega slikarja (2000), Mag (2002), Mali budistični menih (2005), Razveza (2010), Biografija (2014), Beroči val (2021).