Mamutova oporoka

Recenzija Bukla

Avtor, ki bo naslednje leto dopolnil štirideset let, sicer pesnik in prevajalec, nas v svojem romanesknem prvencu preseneti z vsebinsko globino. Besedilo na platnici obljublja prvoosebno pripoved o doktorju Žažlju, ki na kongresu dvojine v Litvi rešuje svoje sedanje in nekdanje ljubezenske zagate, nato pa sledi dramatični zasuk, »pomembna novica, ki bo za doktorja usodna«. Toda ta preobrat še ni pravi preobrat, temveč nas avtor v besedilu večkrat šokira, ko počasi razpleta zgodbo o Margariti in spoznavamo povezave iz preteklosti ter naposled razumemo, čemu dvori Doroti, kaj se zgodi z bahrajnskim profesorjem in navsezadnje, kdo je Mamut. Vendar to ni ljubezenski roman. To je knjiga, ki razmišlja o normalnosti in preučuje smiselnost akademskega kroga: »Maturant sem, ker se tako počutim. Maturant se ne rodiš, maturant ne ostaneš, maturant se počutiš.« Nato se spusti še globje in raziskuje smisel sistema ter sveta: »Nisem doktor, ker nimam uradnega potrdila o doktoranturi. Toda zakaj bi človek moral imeti potrdilo, da je doktor? Povsod neka pravila. Pravila človeka zadušijo in uničijo.« Abstrakten roman, ki vsebuje gramatične zaplete: pro­učuje dvojino v različnih jezikih, uporablja nemščino, piše v gotici ... Branje, ki ni lahko, je pa zato toliko bolj nepozabno popotovanje.

Ajda Vodlan, Bukla 163

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.