Plečnik.

Založnik o knjigi

Zgodovinar BLAŽ VURNIK in stripar ZORAN SMILJANIĆ sta se po stripovski biografiji Cankarja lotila še enega velikana slovenske kulture in ustvarila strip o Jožetu Plečniku – arhitektu, ki je v prvi polovici 20. stoletja s svojo arhitekturo močno zaznamoval videz slovenske prestolnice.

V stripu sledimo njegovi ustvarjalni poti, ki se je začela na Dunaju in nadaljevala v Pragi in rodni Ljubljani. Tu je imel priložnost ustvariti številne arhitekturne in urbanistične projekte – Jakopičevo sprehajališče, Trnovski pristan, Šuštarski most, Tromostovje, Peglezen, Narodno in univerzitetno knjižnico, Žale, Križanke in še mnoge druge. Strip pred nas razgrne nadvse bogat Plečnikov opus, hkrati pa v njem dodobra spoznamo tudi njegove osebne poglede na arhitekturo, njegovo naravo in značaj ter miselni svet intelektualca in umetnika, ki je bil mojster v ustvarjanju svojstvenih arhitekturnih vizij. V pripoved so vpleteni tudi odzivi okolice na Plečnikova dela ter dogodki, ki so zaznamovali njegovo življenje.

Scenarij Blaža Vurnika črpa iz bogate strokovne in znanstvene literature ter poglobljenega študija zapuščine, ki jo hrani Plečnikova hiša, iz česar je ustvarjena večplastna zgodba o Plečnikovi osebnosti in njegovih delih. Slednjo je Zoran Smiljanić prelil v strip ter se pri tem še posebej posvetil natančnemu izrisovanju Plečnikove arhitekture in vseh njenih raznolikih detajlov, po katerih je mojster tako slovel.

Plečnik nam v stripu zgodbo o svojem življenju pripoveduje sam ter pred nas postavlja svoj pogled na to, kdo je bil in kaj vse je ustvaril. Čas in okolje, v katerem je živel in delal, mu je uspelo preseči s pogumnimi odločitvami in predanostjo lastnim etičnim in umetniškim načelom. Plečnik se nam tako v tem delu razkrije kot polnokrven stripovski junak mnogoplastnih osebnostnih dimenzij, »kot slehernik, kot dokaz ali obet, da je mogoče iz sivega povprečja doseči barvite višave«.

»Njegova umetnost je bila umetnost konteksta, vsaj sam ga doživljam kot apologeta enakovrednosti izraza vsebine in oblike. To je v današnjem času bleščečih oblik in instant vsebine gotovo manj opazna, a pomembna zapuščina Jožeta Plečnika. Še več, v času, ko so njegova dela nastajala, so bila skupaj z arhitektom deležna kritike tudi s tega zornega kota, danes pa je prav to tisto, kar v mnogočem prispeva k prepoznavnosti znamke ‘Plečnik’.« – dr. Blaž Vurnik

»Čeprav sem Slovenec, ki ne jamra, je bil ta strip zame kar težavna naloga. Mislil sem, da grem na Triglav, potem pa je na sredi poti padla gosta megla. Ko se je razkadila, sem se znašel v Himalaji. In še vedno je bilo treba priti na vrh.« – Zoran Smiljanić

Stripovska biografija je izšla v sodelovanju Muzeja in galerij mesta Ljubljane in Foruma Ljubljana oz. revije Stripburger ob bližajoči se 150-letnici rojstva Jožeta Plečnika v letu 2022.

o avtorju

Dr. Blaž Vurnik je zgodovinar in kustos za novejšo zgodovino ter vodja kustodiatov v Mestnem muzeju Ljubljana (Muzej in galerije mesta Ljubljane). Med drugim je leta 2005 izšla njegova znanstvena monografija Med Marxom in punkom: vloga Zveze socialistične mladine Slovenije pri demokratizaciji Slovenije, sodeloval je tudi pri knjižnem projektu MGML Zgodovina Ljubljane s prispevki s področja novejše zgodovine. V letu 2015 je prejel nagrado slovenskega odbora mednarodnega muzejskega sveta za izvedbo projekta Skriti otroci druge svetovne vojne. V okviru tega projekta je med drugim pripravil scenarij za dokumentarni film Ilegalčki – skriti otroci okupirane Ljubljane (koprodukcija MGML in RTV SLO). Med večjimi razstavami, katerih avtor je, izstopa Nova doba prihaja! Industrija, delo, kapital, ki je bila postavljena v Mestnem muzeju Ljubljana (2016/17), kjer je v letu praznovanja stote obletnice Cankarjeve smrti pripravil tudi obsežno razstavo o Ivanu Cankarju. Z Zoranom Smiljanićem je sodeloval že pri stripu Spomini in sanje Kristine B.: Ljubljana 1941–1945, v katerem je predstavljena zgodovina okupirane Ljubljane skozi otroške oči, skupaj pa sta ustvarila tudi nagrajeno stripovsko biografijo Ivan Cankar: podobe iz življenja.

Zoran Smiljanić (1961), znan tudi pod psevdonimom Vittorio de la Croce, je slovenski stripar, ilustrator, karikaturist, oblikovalec, scenarist, filmofil in publicist. Objavljati je začel že v 80. letih v slovenskih in jugoslovanskih časopisih in revijah. Je pripadnik t. i. tretje generacije avtorjev slovenskega stripa, ki so kot prvi objavljali v reviji Mladina. Je avtor kultnega stripa Hardfuckers, skupaj s scenaristom Marijanom Pušavcem pa sta ustvarila petdelno stripovsko sago Meksikajnarji. Z zgodovinsko tematiko se je ukvarjal tudi v stripu Spomini in sanje Kristine B., Ljubljana 1941–1945, pri katerem je sodeloval z zgodovinarjem dr. Blažem Vurnikom. Plod njunega sodelovanja je tudi nagrajena stripovska biografija največjega literata slovenske moderne z naslovom Ivan Cankar: podobe iz življenja, ki je izšla leta 2018 in bila na 34. Slovenskem knjižnem sejmu proglašena za knjigo leta. Ob stoletnici požiga slovenskega Narodnega doma v Trstu sta skupaj s sinom in zgodovinarjem Ivanom Smiljanićem ustvarila odmeven zgodovinski strip Črni plamen, ki je leta 2020 prejel tudi nagrado za najboljšo izvirno stripovsko izdajo leta.