Verjeti ali vedeti

Založnik o knjigi

Verjeti ali vedeti je domišljeno in eruditsko izpisano humanistično delo ameriškega evolucijskega biologa Jerryja A. Coyna. V njem profesor ekologije in evolucije na Univerzi v Chicagu, avtor številnih znanstvenih člankov in treh knjig, večplastno primerja temeljne pristope različnih religij in znanosti k razlaganju stvarnosti. Z doumljivo in strokovno utemeljeno analizo v knjigi razvija svojo osnovno tezo in pojasnjuje, zakaj je povezovanje ali celo združevanje znanosti in religije obsojeno na neuspeh.

Medtem, ko znanost temelji na empirično merljivih dejstvih, ki so eksperimentalno ponovljiva, pa je religija, h kateri Coyne prišteva vero, dogme in razodetja, v svojem izvoru veliko bolj zamegljena in ima manj jasne temelje, ki mnogokrat vodijo k nenatančnim in iz logične perspektive nevzdržnim ter celo nasprotujočim si izpeljavam. Avtorjevo izhodišče je, da je v znanosti verovanje greh, v religiji pa krepost: to je tista nezdružljivost, ki vznemirja vernike, kadar skeptiki uporabljajo razum, da secirajo podmene njihove religije – pa naj gre za vstajenje, vesoljni potop ali pa za posmrtno nagrado za verske mučenike.

V času vznika neokonzervativizma, ki smo mu priča v zadnjem desetletju, odmevno delo Verjeti ali vedeti spodbuja slehernega razmišljujočega bralca k razmisleku o resničnosti svojega izvora, odgovornosti za lastno življenje in o pravici odločanja v imenu drugega.

Jerry A. Coyne (1949) je doktoriral iz biologije na harvardski univerzi, zaposlen pa je kot profesor na oddelku za ekologijo in evolucijo na univerzi v Chicagu. V svojem delu se posveča predvsem raziskovanju evolucijske genetike in izvoru vrst. Napisal je številna odmevna knjižna dela, npr. Speciation (Razvrščanje, 2004), Why Evolution is True (Zakaj je evolucija resnična, 2009) in Verjeti ali vedeti, ki je njegovo prvo delo, prevedeno v slovenščino. Coyne je znan po svojih kritikah kreacionizma, ob tem pa je zagovornik ideje, da je znanost in religijo nemogoče združiti. Kot evolucijski biolog v svojih delih z empiričnimi argumenti, kot so fosilni ostanki, primeri iz molekularne biologije in embriologije, preprič­ljivo zagovarja evolucijsko teorijo, ki jo je v svojem delu O nastanku vrst opisal že Charles Darwin.

»Pomembna knjiga, ki izhaja ob pravem času.«
– Steven Pinker, avtor knjig Kako deluje um in Razsvetljenje zdaj

»V ugotovitvah te knjige je težko najti kaj, s čimer se razumen človek ne bi strinjal.«
– Richard Dawkins, avtor knjige Bog kot zabloda

»Odmevna knjiga, ki zahteva razgledano bralstvo.«
– Kirkus Review

»S knjigo Verjeti ali vedeti je Coyne napisal čudovit primer tega, kaj pomeni znanstveno razmišljanje, s čimer je pokazal, da so pošteni dvomi znanosti boljši – in bolj plemeniti – kot nejasne gotovosti religije.«
– Sam Harris, avtor knjige The Moral Landscape

odlomek

»Moj namen ni dokazovati, da ima religija kvaren vpliv na družbo. Moja teza je bistveno ožja in, kot mislim, bolj ubranljiva: razumevanje realnosti v smislu, da tisto, kar vemo, uporabljamo za napovedovanje tistega, česar ne vemo, se da najbolje doseči z orodji znanosti in se nikakor ne da doseči z metodami vere. Dokaz za to je uspeh znanosti pri pojasnjevanju raznih stvari od drobcenih delcev snovi do izvora samega vesolja – v primerjavi z neuspešnostjo religije, da nam pove kar koli o bogovih, vključno s tem, ali sploh obstajajo. Medtem ko znanstvene raziskave konvergirajo k rešitvam, religiozne raziskave divergirajo. Razne verske sekte se kar naprej množijo, drobijo in proizvajajo vedno nove nasprotujoče si in nerazrešljive trditve. Z uporabo znanstvenih napovedi zmoremo danes pošiljati vesoljske sonde na oddaljene planete in celo na komete. Narediti znamo 'zdravila po meri', ki delujejo na rakavo bolezen posameznega bolnika. Pretehtati znamo, katero cepivo za gripo bo najučinkovitejše v prihajajoči sezoni ter kako iztrebiti črne koze in otroško paralizo na tem planetu. Religija pa nam po drugi strani ne more niti povedati, ali obstaja posmrtno življenje, še manj pa, kakšno je.«
– iz knjige

O KNJIGI V DRUGIH MEDIJIH

Delo - Književni listi:

»Ko je nejeverni Tomaž po ranah spoznal od mrtvih vstalega Jezusa, mu je ta odvrnil: »Blagor tistim, ki niso videli, pa so začeli verovati!« Čeprav v nedogled ponavljamo, da Svetega pisma ne smemo brati dobesedno, je težko oporekati evolucijskemu biologu Jerryju A. Coynu, ki trdi, da ne bi prišli prav daleč, če bi se največji umi tega sveta držali Odrešenikovih besed. V znanosti so namreč blaženi tisti, ki vidijo, pa vseeno podvomijo.
V časih, ko se zdi slepo zaupanje v avtoritete čedalje bolj privlačno, je zelo dobrodošlo, da je v slovenščini izšlo delo Verjeti ali vedeti, v katerem avtor, 68-letni Američan, vzgojen kot sekularni Jud (kar po njegovih besedah meji že skoraj na ateizem), razpravlja o združljivosti znanosti in religije ...«