Očala? Ne, hvala!

Založnik o knjigi

Na svetu menda ni veliko ljudi, ki bi brali več od mene: berem namreč v »službi« in v prostem času več kot petdesetletni bralni praksi sem le dvakrat preživel po mesec dni, ne da bi prebral ene same vrstice. Prvič je bilo to zaradi zdravljenja težav z vidom, drugič pa sem potoval po Indiji in sem raje »bral« svet okrog sebe. Najmanj trikrat v življenju sem bil že tako slaboviden, da bi vsak pametnjakovič že tisočkrat odšel h okulistu.

Ker pa uradna medicina (oftalmologija) razen očal skorajda ne pozna nobene druge oblike zdravljenja za težave z očesi, sem se raje obrnil na okultista v sebi in si vid popravil od znotraj po navodilih knjige Georgea Batesa Umetnost vida. (Knjigo sem že davno razprodal in vam tega ne pišem zato, ker bi vam jo želel prodati.) Anglež Bates je bil prvi »protoalternativec« na začetku dvajsetega stoletja, ki je zahodno javnost opozoril na sredstva in vaje, s katerimi si je mogoče vid popraviti brez očal, razen seveda v primeru prirojenih očesnih okvar.

Človek, ki ima težave z vidom, ima na voljo najmanj troje:

1. da ne stori ničesar,
2. da gre k okulistu in si nabavi očala,
3. ali pa si vid okrepi in povrne z naravnimi postopki, kakršne so razvili indijski ajurvedski zdravilci in jogiji.

Oko je zelo občutljiv in pretanjen organ in tudi zelo tesno povezan z vsem telesom. V primeru pomanjkanja krvi ali živčnega izčrpanja, ali pretiranega izločanja žlez, pravzaprav pri prav vsaki resni telesni motnji ali organski spremembi v telesu, trpijo tudi oči. Temni podočnjaki kažejo na slabo kroženje krvi ali na spremembe v krvi sami. Tako imenovane »vrečke pod očmi« so pogost simptom bližanja bolezni srca ali ledvic, slabokrvnosti ali pa slabe prehrane. Oči so neposredno povezane z jetri in v primeru, če človek s svojimi nezdravimi življenjskimi navadami utrudi in izčrpa svoja jetra, se mu vid občutno poslabša. V takšnem primeru mora človek začeti hoditi prej v posteljo in več spati, in krepiti jetra tudi na druge načine, pa se mu bo izboljšal tudi vid.

Zaradi prenapenjanja oči lahko človek dobi glavobol, slabost ali vrtoglavico. Težave z vidom so pogosto povezane z duševnimi stiskami. Po Louise Hay tisti, ki škili, noče videti, kaj se dogaja, njegovi cilji pa so navzkrižni; zelena mrena je posledica pomanjkanja odpuščanja in notranje vdaje zaradi dolgotrajnih ran; konjunktivitis je posledica jeze in zavrtosti ter nepripravljenosti videti stvari takšnih, kot so. Ječmen na očesu dobite, če na življenje gledate z jeznimi očmi in se na nekoga še posebej jezite.

POZOR: Motnje vida so lahko posledica nenehnega zrenja v ekran (računalnika ali televizorja), pri katerem človek pozabi kdaj pa kdaj pomežikniti. To mežikanje pa je zelo pomembno za zdravje zrkla, ker ga podmaže. Zato se moramo navaditi, da med zrenjem v ekran televizije ali računalnika vsako minuto ali dve pomežiknemo. Enako je tudi pri branju (knjige, časopisa ali računalniškega ekrana) pomembno, da se izognemo slabi navadi branja v le enem samem položaju in na vselej isti razdalji do črk. Mišice očesa, ki je prisiljeno dlje časa ohranjati isto žarišče, namreč oslabijo, postanejo ohlapne in se več ne zmorejo dovolj hitro prilagoditi spremembi žarišča.