| Založba | Planinska zveza Slovenije |
| Leto izdaje | 2021 |
| ISBN | 978-961-6870-68-9 |
| Fotografije | Damjan Benkovič, ... [et al.] |
| Zemljevid | Grega Žorž |
poltrda vezava
21,5 x 13,5 cm
480 g
255 strani
Tip knjige
vodnik
Kategorije
turizem in vodniki
zgodovina
Založnik o knjigi
Planinsko-zgodovinski vodnik Meja na razvodnici, je posebnost. V vodniku so namreč opisani dostopi do vseh 61 glavnih mejnikov rapalske meje, ki se nahajajo na ozemlju Slovenije.
Po sto letih v naravi najdemo približno dve tretjini glavnih mejnikov, tretjina pa jih je bila uničena ali odpeljana. Vendar pri hoji do lokacij, s katerimi je bila meja med obema vojnama razdeljena sektorje, ne iščemo zgolj betonskih stebričkov. Cilj obiska opisanih točk ni povezovalen, da bi rapalsko mejo prehodili po mejni črti, kajti takšna hoja bi razkrila le tehnično težavnost trase. Poti po njej namreč ni, in je nikoli ne bo.
Smisel hoje po opisih najdemo v drugačnosti. Kraje in gore bomo s prebranimi zgodbami doživeli drugače kot kdaj prej. Spoznali bomo rapalsko mejo in posledice na ljudi in ločili materialno dediščino v dolinah in gorah, saj je bilo na vsaki strani meje drugače. Drugačna je bila miselnost oblasti, drugačna infrastruktura, drugačni so bili utrdbe in bunkerji, ki so varovali mejo in drugačni organi, ki so jo nadzirali. Ob njej pa so živeli ljudje enega naroda in živeli svoje zgodbe o trdem življenju, nevarnem tihotapstvu, lahkem zaslužku ter ljubezni, ki je usodno oplazila marsikoga v krajih, čez noč razdeljenih zaradi meje.
Zgodovinski spomin na skoraj tridesetletno obdobje polpretekle zgodovine, nam bo hvaležen sopotnik predvsem na odsekih, kjer ne srečamo nikogar razen gozdnih živali. Knjiga je obogatena z arhivskimi in aktualnimi fotografijami, ki nam bodo pomagale pripovedovati veliko zgodbo. Kaj si želeti lepšega?
Recenzija Bukla
Gre še za en izviren domači planinsko-pohodniški vodnik, ki bralca odpelje tako v naravo kot v zgodovino, njegov avtor pa je Dušan Škodič, ki smo ga do zdaj poznali kot avtorja (humornih) planinskih zgodb, do zdaj objavljenih v dveh knjigah, Ljudje v gorah in Smeh z gora. Škodič si je za svojo novo knjigo zadal izviren izziv: v obliki vodnika predstavlja t. i. rapalsko mejo, ki je med obema svetovnima vojnama predstavljala mejo med Kraljevino Italijo na eni strani ter Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev (oziroma Kraljevino Jugoslavijo) na drugi. Vodnik je zastavljen inteligentno in uporabno, omogoča pa vzporedno uporabo, torej po eni strani obisk vsakega od 61 glavnih mejnikov rapalske meje, od Peči do Paravičeve mize, ki so stali ali pa so nekdaj bili na ozemlju Republike Slovenije (z vsemi klasičnimi izletniškimi podatki od izhodišča, prek dolžine do zahtevnosti posameznega pristopa do mejnika), po drugi strani pa zgodovinsko seznanitev s kontekstom vsake obravnavane točke in območja okoli nje (to je na vmesnih rumenih papirnatih polah). Cilj vodnika je po avtorjevem mnenju spoznati rapalsko mejo in njene posledice na ljudi, pa tudi ločiti materialno dediščino z obeh strani meje v dolinah in gorah, saj je bilo na vsaki strani vse drugače. Imeniten vodnik, ki omogoča tudi nadgradnjo, torej predstavitev rapalske meje še v obliki vezne pohodne poti.
Samo Rugelj, Bukla 161
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
Sorodne knjige
-
Daleč od ponorelega sveta 60 manj obiskanih turističnih biserov Slovenije: izletniški vodnik 32,99 € Dodaj v košarico
