Urednikov uvodnik
Slovensko knjižno založništvo je v občutljivih časih, saj ni povsem jasno, kaj se bo z njim dogajalo v bližnji prihodnosti. Po eni strani se pozitivni gos­podarski učinki zadnjih let.. več>
Marija Stanonik - delovno praznovanje 70-letnice
Bukla 137, 18.10.2017

Izjemno delovna raziskovalka in plodovita avtorica tudi leta, v katerem obhaja življenjski jubilej, ne more zaznamovati drugače kot delovno. Še naprej bogati svoj izjemni opus, najbolj povezan z raziskovanjem slovenske slovstvene folklore v razmerju z lingvistiko ter s pesništvom med drugo svetovno vojno. Predvsem z deli Slovenska slovstvena folklora (1999), Teoretični oris slovstvene folklore (2001) in Slovstvena folklora med jezikoslovjem in literarno vedo (2004) ter z zgodovinskim pregledom razvoja folkloristike na Slovenskem Folkloristični portreti (I, 2012; II, 2013) se je uveljavila kot utemeljiteljica slovenske slovstvene folkloristike. Za svoje znanstveno delo je prijela tudi najvišji stanovski priznanji, Murkovo in Štrekljevo nagrado. Upokojitev – dočakala jo je kot znanstvena svetnica na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU, kjer je delala od leta 1974 – je zanjo pomenila le nekoliko drugačen formalni okvir delovnega urnika. Še vedno je sredi ustvarjalnega dela, kar med drugim potrjuje izid monografije Etnolingvistika po slovensko.

Bukla: Za podnaslov te svoje najnovejše knjige ste, spoštovana gospa profesorica, najbrž ne brez razloga, uporabili rek Pridnost več velja, kakor kup zlata. Zveni kot vaše življenjsko vodilo?
Stanonik: Joj, joj, kaj bo iz tega! Omenjeni rek je napisan na kuhinjskem prtičku, ki ga je izmed predlaganih izbral oblikovalec, ker je bil s tehnične plati najbolj ustrezen. Seveda lahko velja za številne, tudi zanje, ki ne bodo nikoli imeli intervjuja, a pošteno služijo kruh in skrbijo za dom!

Bukla: Kakšno vlogo in pomen ima ta monografija v vašem dosedanjem preučevanju slovstvene folklore?
Stanonik: S to knjigo sem pravzaprav izstopila iz slovstvene folkloristike, saj se le-ta in etnolingvistika ne pokrivata, temveč dopolnjujeta. Slovstvena folkloristika se posveča slovstveni folklori, ki je umetnost narečij, danes je bolje reči: umetnost govorjenega jezika, v katero sodijo besedila z navzočo estetsko funkcijo, in to v celotnem folklornem dogodku, ki ga sestavljajo tekst, tekstura in kontekst. Že ime pove, da se etnolingvistika, govorjeno folkloristično, poglablja zgolj na ravnino teksta. Je pa zanjo estetska funkcija irelevantna, zato ji pridejo prav tudi druga besedila, ki so pomembna za etnologijo. Od tod v ruski etnolingvistiki poudarek na starodavni mitologiji, poljska pa se posveča sodobnim kongnitivnim temam.

Bukla: Ob vprašanju, katera vaša knjiga je že to – ob vrsti sodelovanj v različnih tematskih zbornikih in drugih izdajah – se morate najbrž že kar malo zamisliti?
Stanonik: Nekaj deset jih je že. A na to vprašanje vam res ne znam odgovoriti. Nikoli jih prav ne preštejem. V zadregi sem, ker ne vem, ali smem šteti mednje tudi tiste, ki sem jih uredila in zbirke slovenskega folklornega gradiva in antologije.

Bukla: Ste se letos utegnili spomniti še enega jubileja – tridesetletnice vstopa v znanstveno sfero, z magisterijem in s knjigo z naslovom Promet v Žireh oziroma Promet na Žirovskem? Potem je šlo samo še naprej in navzgor po stopnicah znanstvene kariere. Katere prelomnice so bile najpomembnejše?
Stanonik: Ne, nisem se spomnila. Do tega vašega vprašanja! Hvala vam zanj. Z njo sem se želela oddolžiti mojim Žirem in drhtela sem od ganotja, da je nista doživela moja ne dolgo pred tem umrla ata in mama.
Prelomnice: Vsekakor objava knjige Slovstvena folklora v domačem okolju (1991, 1993) in uvodoma omenjena teoretična tetralogija s skupaj z nad 2000 stranmi; pa monografija o slovenski avtorski Narečni književnosti (2007). Prav tako sem vesela Literarjenja (2011), ki je pojem za vmesno področje med slovstveno folkloro in literaturo. Iz tega se vidi, da rada posegam na zanemarjena in zapostavljena območja literarne kulture. Od tod troje antologij s komentarjem o slovenski redovniški poeziji (jezuiti, klarise, uršulinke) in osem knjig, od tega šest monografij – vsem skupno izhodišče je: trpljenje! – o slovenski tragediji med drugo svetovno vojno, kakor so jo upesnjevali na obeh straneh domá in slovenski vojaki v italijanski ali nemški vojski in celo v zavezniških armadah.

Bukla: Pomembno je tudi vaše obsežno pedagoško delo od docentke do redne profesorice slovstvene folkloristike na slavističnem oddelku Filozofske fakultete v Ljubljani in Pedagoški / Filozofski fakulteti v Mariboru. Kakšno prihodnost obetate tej vedi?
Stanonik: Želim si, ne le, da bi obstala, temveč tudi napredovala in kdaj prišla do lastne katedre. Na kateri koli fakulteti že! Čaka jo še veliko – lepega in trdega – dela.

Bukla: Poleg avtorskih del, v katerih ste utemeljili slovensko folkloristiko oziroma slovstveno folkloro, je zelo pomembno tudi vaše mentorsko in uredniško delo. Zlasti ustanovitev trdožive knjižne zbirke Glasovi, ki je z najnovejšima knjigama, Pod Gorami – Folklorne in spominske pripovedi iz krajev pod Dobrčo, Kriško goro, Storžičem in Krvavcem ter Kar tresla se je od lepote – Folklorne pripovedi iz Selške doline – prav tako dosegla redek jubilej, izid 49. in 50. zvezka.
Stanonik: Hvala vam za priložnost, da se lahko tu javno iz srca zahvalim vsem avtorjem dosedanjih knjig v zbirki Glasovi, desetinam zapisovalcev in zapisovalk in stotinam pripovedovalcev in pripovedovalk za edinstveno sodelovanje pri tej zbirki. Ko nagovarjam novega, zmeraj znova poudarjam: Prihajate v dobro družbo! Tu ostanejo samo zvesti, požrtvovalni, predani domačemu okolju in jeziku. Vsega skupaj smo doslej zbrali nad devetnajst tisoč in pol slovenskih folklornih in spominskih pripovedi. Z njimi je pokritih nekako tri petine slovenskega etničnega ozemlja z zamejstvom vred. V njih je ohranjeno bitje in žitje številnih sicer anonimnih prebivalcev na tem prostoru, njihova duhovna kultura: domišljija in vrednote, življenjska modrost in izkušnje. In veselje do življenja! Slovenci nekdaj nismo bili kisli. Kako bi sicer obstali! Berite Glasove in veliko se boste nasmejali.