»Oseben pristop do ljudi je tisto, kar današnji kupci pogrešajo in iščejo!«
Iz obrazložitve za nagrado Naj knjigotržec za leto 2012
Saša Vodovnik je tiste vrste knjigarka, ki se je po odlični šoli uvajanja v ljubljanskem Konzorciju povzpela po stopnicah na sam vrh in je danes ustanoviteljica in vodja kvalitetne knjigarne ZDAJ, ki domuje v ljubljanskih Kosezah. Na knjigotrški akademiji leta 2009 je dejala, da je od malih nog vedela, da bo knjigarka. Leta 1979 je prišla v Konzorcij, nato je delala v Kazini, eno leto v klubu Svet glasbe in zadnja leta, pred ustanovitvijo lastne knjigarne, v založbi Vale Novak, kjer je vodila knjigarno na Wolfovi ulici v Ljubljani. Z inovativnimi prijemi pri organizaciji dogodkov v mestni knjigarni na Wolfovi so poskrbeli, da se obiskovalci nikoli niso dolgočasili. Saša je bila duša in okvir dogajanja ter je skrbela, da so bili odnosi z dobavitelji kljub težavnim časom dobri in konstruktivni. Ko je knjigarno prevzela mreža Mladinske knjige, se je Saša odločila za svojo pot in ustanovila lastno neodvisno knjigarno ZDAJ. Svojim kupcem pravi: »Imamo knjigo za vas!«, svoj koncept knjigarne pa utemeljuje: »Knjigarnarji imamo poseben privilegij, možnost in odgovornost, da iz celotne ponudbe knjig na knjižni polici poiščemo v pravem trenutku ravno pravo za primernega bralca. Kupci knjig zaradi našega poznavanja knjig in iskrivega navdušenja postanejo sčasoma naši prijatelji, ki se v našo knjigarno vračajo vedno znova. Vsebinski koncept knjigarne Zdaj je inovativen in ne sledi le tržni logiki, temveč predvsem vsebinam, ki sestavljajo mozaik za dušo.«
Rugelj: Za vami je že kar dolga knjigotrška pot. Kako bi opredelili ključne razlike med tipi knjigarn, v katerih ste delali do zdaj?
Vodovnik: Konzorcij je bil že leta 1979 največja knjigarna v Sloveniji, v kateri smo prodajali knige vseh področij. Knjigarna Kazina je bila prva profilirana knjigarna v Ljubljani, Vale-Novak pa največja zasebna, družinska knjigarna v Sloveniji. Knjigarna Zdaj je manjša neodvisna knjigarna, ki sem jo v ljubljanskih Kosezah odprla pred dobrim letom.
Rugelj: Kaj, recimo, prinaša delo v knjigarni, ki je umeščena znotraj večje knjigotrške ali pa manjše mreže, kaj so specifike profilirane knjigarne, kakršna je bila svojčas Kazina, in kaj je največji izziv samostojne knjigarne, ki jo vodite zdaj?
Vodovnik: Delo v sistemu velike knjigotrške mreže je za knjigarje velika priložnost, da spoznajo vse tako zelo raznolike odtenke knjigarniškega dela. Velik podporni aparat v ozadju skrbi za oglaševanje, prodajno in nabavno mrežo, za pretok informacij, videz izložb in posamezne prodajne akcije ali predstavitve. Pogoji poslovanja so v velikih mrežah seveda bistveno boljši, kot jih imamo neodvisne knjigarne, rabati so višji, vendar pa je v neodvisnih knjigarnah pristop do kupca bolj oseben in neobremenjen z vse više zastavljenimi prodajnimi plani, s katerimi novodobni menedžerji pogosto demotivirajo zaposlene.
V Knjigarni Kazina je bil poudarek na profilirani ponudbi. Ponudba stripov, knjig s področja glasbe, filma in gledališča je privabila nove, zelo ciljne kupce. Zanje smo vedno ustvarili posebno vzdušje, ročno poslikali izložbe, sodelovali s festivalom Druga godba in prodajali tudi CD-plošče gostujočih glasbenikov. Organizirali smo veliko predstavitev znanih slovenskih glasbenikov od Marka Breclja do Zorana Predina, Janija Kovačiča in drugih. Prvi smo 8. februarja organizirali Prešernov literarni maraton, gostili grofico Jeleno de Belder in še marsikoga.
V knjigarnah Vale-Novak je bil poudarek na lastni založniški produkciji in splošnem programskem konceptu. Podjetje Vale-Novak je bilo sestavljeno iz založbe in knjigarne, k zmagoviti kombinaciji in učinku obeh dejavnosti pa je prispeval še velik posluh lastnikov za odkrivanje knjižnih uspešnic.
Knjigarno Zdaj pa sem ustanovila pred enim letom v izjemno prijetnem okolju ljubljanskih Kosez. Deluje v harmoniji s tukajšnjimi prebivalci, ki so jo zelo lepo sprejeli in »vzeli za svojo«. Izbor knjig je splošen, zaradi pomanjkanja prostora tudi malo subjektiven in ga sproti prilagajam povpraševanju kupcev in aktualnim dogodkom. Vsako sredo organiziram »mozaik za dušo«, predstavitve knjig, ki jih predstavljajo naši ali tuji avtorji. Vse faze dela, ki so v večjih knjigarnah porazdeljene na številne zaposlene, opravljam sama.
Rugelj: Kako se je v zadnjih tridesetih letih z vaše perspektive spremenilo knjigotrštvo? Kako je bilo prodajati v osemdesetih letih, še v času Jugoslavije, kaj je knjigotržcem prinesla osamosvojitev Slovenije, kaj pozneje vse večje število izdanih knjig in kaj v zadnjih letih pritisk globalizacije in digitalizacije knjigotrškega poslovanja?
Vodovnik: Razlika je velika, opazna in občutna. Včasih smo bili založniki, knjigarne in knjižnice med seboj povezani, naše dejavnosti pa so se lepo dopolnjevale. Danes delujemo praviloma vsak na svojem področju. V osemdesetih letih smo v kolektivu tekmovali med seboj, kdo bo prej odkril kako dobro knjigo in kdo jih bo prebral več. Vse postopke prodaje in nabave smo vodili ročno. Predstavitve knjig so bile praznik besede. Knjig se je izdajalo manj in vsaka nova je bila posebno doživetje. Založniki in avtorji knjig so knjigarje redno obiskovali in pogosto spraševali za mnenje, preden so se odločili za nov knjižni projekt. Danes večina založnikov s knjigarji kontaktira le še prek telefona ali interneta. Med zaposlenimi je vedno več slabo plačanih študentov, ki delajo »na uro« namesto »na vsebino«. Privlačnost knjigarniškega poklica so izpodrinili posamezniki, ki so dobro preučili finančna pravila knjigotrštva in hkrati pozabili, da jim je nekje na poti zmanjkalo romantikov, ki so znali in hoteli prodajati knjige. Danes rastejo prodajna mesta s knjigami vsepovsod in še najmanj se vlaga v knjigarne, ki so sicer najbolj poceni prodajna mesta. Trženje knjig je vse bolj neosebno, v tekmi za pridobivanje potencialnih kupcev pa so vključeni celo avtomobili ali kaka ponev (včasih je zadoščal podpis avtorja ali gratis knjiga). Nekdanje sodelovanje akterjev knjig je nadomestila nezdrava konkurenca, namesto vsebine pa so v ospredju akcije in popusti. V poplavi uvoženih in kopiranih tržnih prijemov je danes vse bolj iskana izvirnost in ravno tu izstopajo prijemi in izvirne ideje manjših založb, knjigarn ali posameznikov. Veliko se govori o digitalizaciji knjig, ki lahko kmalu ubere pot prodaje zgoščenk, ki jih danes znajo kopirati že otroci. Nedvomno pa je, da bo knjigo – tiskano ali elektronsko – vselej nekdo moral ZNATI urediti, založiti, prebrati in prodati.
Rugelj: V zadnjih štirih letih se dobršen del sveta sooča z gospodarskim zastajanjem, ki ima posledice tudi na knjigotrškem področju, v ZDA se je pred časom, denimo, zaprla druga največja knjigarniška veriga Borders. Marsikdo vam je v teh časih odsvetoval odpiranje nove knjigarne, a zdi se, da so družbene pretnje za nekatere tudi priložnost. Kaj je temeljni koncept vaše knjigarne? Česa je deležna vaša stranka, da se z veseljem vrača k vam?
Vodovnik: Tudi v tem času vsesplošnega govorjenja o krizi se knjige še vedno dobro prodajajo. Žal pa nekaterih knjig, ki bi jih lahko prodala, sploh ne morem dobiti, ker se nekaterim založbam knjigarna Zdaj ne zdi dovolj primerno prodajno mesto. Znano je, da si prav v času krize veliko ljudi lahko pomaga, izboljša ali vsaj polepša življenje s knjigami. Moj odnos do ljudi je zelo oseben in se pogosto razvije v pristne, prijateljske stike. Ljudi pozorno poslušam in predvsem veliko sprašujem. Tako lahko ugotovim, kakšen je njihov okus, in zanje izberem pravo knjigo. Če nimam dovolj podatkov za svetovanje, dam kupcu možnost, da knjigo prinese zamenjat. Po navadi se nalezejo mojega navdušenja, ki ga ne morem skriti, če odkrijem »dobro« knjigo. Knjige zavijam v papir, ki diši po sivki ali cimetu. Oseben pristop do ljudi je tisto, kar današnji kupci pogrešajo in iščejo. Nekateri pridejo v knjigarno le na izmenjavo mnenj, drugi želijo hiter in konkreten odgovor, tretji želijo le informacije, in če jim daš to, kar želijo, se vselej vrnejo.
Rugelj: Vaša knjigarna je v zadnjem času postala znana po dobro organiziranih in lepo obiskanih dogodkih, ki poživljajo življenje knjigarne, hkrati pa pozitivno vplivajo na knjigarniški prihodek. Komu so dogodki namenjeni, kako zainteresirani lahko izvedo zanje in po kakšnih načelih jih koncipirate?
Vodovnik: Od prvega dne si zapisujem elektronske naslove ljudi, ki si želijo obiskovati dogodke v knjigarni. Zainteresirani lahko izvedo za dogodke tudi na facebooku, internetni strani in v Napovedniku. Obveščam jih izključno samo o tem, kar jih zanima. Odziv je neverjeten. Na vsak sredin mozaik za dušo pride od 50 do 80 ljudi. Včasih moramo postaviti ozvočenje kar na hodnik, ker ne morejo vsi sedeti v knjigarni. Dogodke delam sproti iz tedna v teden. Za vsako knjigo, ki jo preberem in se mi zdi, da bi bila zanimiva za širši krog ljudi, povabim avtorja, založnika ali pa predavatelja, ki je poznavalec vsebine in karizmatičen govornik. Včasih mi obiskovalci predlagajo vsebine, ki bi jih želeli poslušati, tudi nekateri založniki so zelo kooperativni. Edini koncept pri tem je dobra vsebina in aktualnost v času, torej Zdaj.
Rugelj: Prejeli ste nagrado naj knjigotržec leta 2012. Kaj so po vašem mnenju ključne lastnosti za dobrega knjigarja? Za koga je to primeren poklic?
Vodovnik: Ključne lastnosti dobrega knjigarja so poznavanje in branje knjig, spremljanje in takojšen odziv na novosti in dogajanje na knjižnem trgu, samoiniciativnost, dobra komunikacija z ljudmi, prepoznavanje njihovih želja s pozornim poslušanjem, prijaznost, neagresivnost in navdušujoča prepričljivost pri svetovanju ... Vloga knjigarjev pri prodaji knjig je ključna, zato bi za poklic knjigarnarja že davno morali pridobiti NPK (nacionalno poklicno kvalifikacijo), knjigarjem pa omogočiti ustrezno izobraževanje. S širjenjem prodajnih poti za knjigo zunaj knjigarn pa postaja knjiga žal predvsem blago, ki ga danes lahko prodaja že kdor koli
Rugelj: Poletne počitnice so tu. Kaj to pomeni za knjigarja, ki ima svojo neodvisno knjigarno? Si sploh lahko omisli dolgo in brezskrbno dopustovanje?
Vodovnik: Letos dopustovanja ne bo, bo pa knjigarniški balkon krasil surf, s katerim bomo deskali kar med knjigami. Poleti bodo brez premora potekali sredini mozaiki, vsako nedeljo pa bo za mojo dušo na vrsti dobra knjiga v ležalniku in vrtnarjenje.
Rugelj: Kaj posebnega ste pripravili za tiste, ki iščejo knjigo, ki bi jim popestrila počitnikovanje? Kaj boste letos priporočali svojim kupcem?
Vodovnik: Če na hitro pripravim počitniški bralni koktejl za vso družino z različnimi okusi, bi bile vanj vključene knjige Erri de Luca: Trije konji; Marie NDiaye: Tri močne ženske; Jennifer Egan: Tatovi na obisku; Vladimir Megre: Anastasija; Bucay: Ti povem zgodbo; Nenad Veličković: Sahib; Evald Flisar: Mogoče nikoli; Peter Amalitti: Negovanje diha; Adamus Saint-Germain: Mojstri nove energije in za mlajše obvezen Gospod Gnilc in petični piškot.
Rugelj: Kaj pa med poletjem nameravate prebrati vi?
Vodovnik: Najprej bo na vrsti knjiga kresnikovega nagrajenca Andreja E. Skubica Koliko si moja? in takoj zatem biografija glasbenika Van Morrisona z naslovom Can you feel the silence?
Rugelj: Lahko morda poveste, ali za letošnjo jesen načrtujete kakšne novosti, ki bodo še popestrile ponudbo vaše knjigarne?
Vodovnik: Veliko idej za popestritev ponudbe imam še na zalogi, vendar pa jih bom strnila v citat Bernarda Shawa: »Uspešni ljudje so ljudje, ki vstanejo in poiščejo okoliščine, ki jih potrebujejo. Če jih ne najdejo, jih ustvarijo.«