Drago Jančar
Katero je najbrž najbolj zaželeno merilo, po katerem pisatelj ve, da je njegovo literarno ustvarjanje padlo na plodna tla? Morda je to dejstvo, da njegove knjige živijo med bralci in kupci knjig in da se njegova dela ponatis kujejo ter izhajajo v vedno novih izdajah. Tako je vsekakor z deli Draga Jančarja. Letos namreč ne bomo praznovali samo stote obletnice Cankarjeve smrti, temveč tudi Jančarjevo sedemdesetletnico. Štajerski pisatelj, rojen 13. aprila 1948 v Mariboru, bo letos dobil več ponovnih izidov svojih romanov in novel, med katerimi bi lahko nekatere vsekakor že šteli med sodobne klasike.
Nekateri njegovi romani so vedno znova razprodani, denimo To noč sem jo videl, ki je bil od izida leta 2010 ponatisnjen že skoraj desetkrat. Velik odmev je doživela tudi njegova neformalna zgodovinska trilogija, ki jo tvorijo romani Galjot, Severni sij ter Katarina, pav in jezuit, in je zdaj ponovno izšla pri Mladinski knjigi.
Galjot je izvirno izšel leta 1978, prav pred štiridesetimi leti, pri tedanji Pomurski založbi, postavljen pa je v 17. stoletje, ko na Štajersko pride Johan Ot, po rodu Nemec, ki pa je živel na Kranjskem, zato se je naučil slovenščine, na Štajersko pa prišel z namenom, da bi tu zaživel na novo. Junakovo nadaljnjo usodo, ki predstavlja osnovno nit romana, zaznamuje beg pred večnimi pregoni s strani zakona in inkvizicije, s tem delom pa je Jančar postavil tematske temelje svojemu pisanju, ki jim je pogosto sledil tudi kasneje. Njegov naslednji roman, Severni sij, ki je tudi del ponovno izdanega zgodovinskega kompleta, je izšel pet let kasneje (leta 1984), prikazuje pa Maribor pred začetkom druge svetovne vojne (na to delo se navezuje tudi njegov dobro sprejeti zadnji roman In ljubezen tudi iz leta 2017, ki bo letos močan konkurent za osvojitev nagrade kresnik). Tretji roman iz paketa (kasneje tudi dramatiziran), Katarina, pav in jezuit iz leta 2000, pa je kresnika (kot drugi Jančarjev nagrajeni roman Zvenenje v glavi) tudi dobil. Tokrat gre za zgodbo, ki je postavljena v 18. stoletje, obsežen roman pa v visokem jeziku tematizira ljubezenski trikotnik med nekdanjim jezuitom, oskrbnikovo hčerko Katarino Poljanec in stotnikom cesarske vojske Francem Hen rikom Windischem, ki ga Katarina imenuje pav. Katarina se namreč zaradi neuslišane ljubezni do stotnika Windischa, ki se ga naveliča čakati, odloči za romanje. Na poti skozi avstrijske in nemške dežele pa se romarjem pridruži jezuit Simon, ki se zaljubi v Katarino, vendar pa jim potem pot spet prekriža Windisch in preobrne tok dogodkov.
Poleg vnovič natisnjenih romanov z enotno celostno podobo so pri Beletrini pravkar izšle tudi Jančarjeve izbrane novele pod skupnim naslovom Mnoga življenja. Knjiga prinaša celovit prikaz njegovega kratkoproznega ustvarjanja iz zbirk Smrt pri Mariji Snežni, Pogled angela, Prikazen iz Rovenske in Človek, ki je pogledal v tolmun, poleg teh pa tudi Jančarjeva zgodnejša besedila, ki jih sam imenuje eksperimentalna, iz zbirk O bledem hudodelcu in Romanje gospoda Houžvičke. Gre za antologijsko izdajo na več kot šeststotih straneh, ki ponuja več kot reprezentativen vpogled v Jančarjevo kratko prozo.
Pri Modrijanu pa je ponovno izšel Jančarjev roman Drevo brez imena, ki je izvirno izšel leta 2008. Delo nas potegne na prelom tretjega tisočletja in v spretno zastavljeno psihološko drobovje arhivarja Janeza Lipnika. Ta naleti na eksplicitno erotične spomine slovenskega serijskega ljubimca iz časa med drugo svetovno vojno in po njej, ki se jih glede na kvantiteto ne bi branil niti Casanova.
Pred poletjem pa v potopisni zbirki Cankarjeve založbe S poti izidejo še zbrani Jančarjevi memoarski potopisni zapisi pod skupnim naslovom Postaje. V tej knjigi je zbral svoje popotne zapiske o domačih in tujih krajih, v katerih je krajši ali daljši čas bival ali jih samo obiskal, ob osebnih doživetjih in impresijah pa so v njej tudi premisleki, ki se ukvarjajo tako z opisi mest, dežel in ljudi kakor z zgodovinskimi vrtinci časa, ki so jih zaznamovali.
Če Jančarja do zdaj niste kaj dosti brali ali pa bi radi poglobili svoje poznavanje njegovega ustvarjanja, je letos več kot primerna prilož nost, da se potopite v njegove široke pripovedne svetove.