Nagrade 31. slovenskega knjižnega sejma
Schwentnerjeva nagrada 2015 (podeljuje ZKZK)
BEDITA MLINAR
Bedita Mlinar je bila od leta 1984 do leta 2012, ko se je upokojila, ustanoviteljica, dolgoletni vodja in zaščitni znak prvega specializiranega otroškega knjigarniškega oddelka pri nas, magičnega prostora v osrednji ljubljanski knjigarni Konzorcij, ki je z leti prerastel v nekakšno zatočišče otrok (tudi dobesedno: pridobil je tudi Unicefov naziv t. i. Varne točke) in odraslih in hkrati plodovito, nespregledljivo stičišče vseh, ki se tako ali drugače ukvarjajo z ustvarjanjem in izdajanjem knjig za otroke. Njeno delo je daleč presegalo zgolj običajno prodajanje, saj je znala vsakomur dati strokoven nasvet in svetovati, katera knjiga je v tistem trenutku najbolj prava zanj(o). Bila je znana kot tista knjigarka, ki ne samo da osebno pozna večino svojih odraslih in otroških strank, temveč natančno ve, kaj imajo radi in katere knjige že imajo doma. Lahko bi rekli, da je Bedita Mlinar, knjigarnarka z dušo in telesom, na področju prodaje otroških in mladinskih knjig pri nas opravila podobno pionirsko delo, kot ga je na področju izdajanja le-teh opravila Kristina Brenkova. O globoki sledi, ki jo je zapustila, priča tale citat iz zapisa ene od številnih »njenih otrok« Mance G. Renko na spletnem portalu Airbeletrina: »Vsi, ki jo poznamo, smo se lahko le strinjali. Bedita Mlinar predstavlja delček domovine, takšne, kot si jo želimo in na katero smo lahko ponosni.«
Poleg vsakodnevnega strokovnega dela se je intenzivno ukvarjala še s številnimi drugimi dejavnostmi, povezanimi s promocijo knjig in branja:
- 20 let je organizirala razstavo Bologna po Bologni, ki ni samo prodajna, temveč omogoča zainteresirani publiki odličen vpogled v najboljše, kar v svetu trenutno nastaja za otroke in mladino.
- 20 let je organizirala otroški abonma, ki je enkrat mesečno otrokom približ(ev)al knjigo bodisi skozi pripovedovanje pravljic, bodisi z lutkovnimi predstavami po literarnih predlogah, risanjem in ustvarjanjem. K temu je pritegnila številne najvidnejše slovenske ustvarjalce za otroke, od Matjaža Schmidta in Toneta Pavčka do Andreja Rozmana Roze in Anje Štefan.
- bila je pobudnica in organizatorka Praznika Čebelice, ki je vsako let v tednu pred 22. oktobrom, rojstnim dnem Kristine Brenkove, opozoril na izjemno bogastvo slikanic in ilustriranih knjig, ki izhajajo pri slovenskih založbah.
- bila je ena od pobudnic nagrade za izvirno slikanico, ki je bila tudi na njeno vztrajno pobudo pred nekaj leti preimenovana v nagrado Kristine Brenkove.
Bedita Mlinar je za svoje pionirsko in inovativno delo na področju prodaje in populariziranja otroških knjig in branja leta 2007 prejela tudi priznanje Naj knjigotržec, leta 2010 pa priznanje Slovenske sekcije IBBY, namenjeno posameznikom, posebej zaslužnim za promocijo branja in mladinske književnosti. Iskreno čestitamo!
Nagrada za najboljši literarni prvenec (podeljujeta ZKZK in DSP)
DINO BAUK: Konec. Znova (Beletrina)
Romaneskni prvenec Dina Bauka je strukturno dodelana celota, ki jo najprej odlikujejo raznovrstni tehnopoetski principi in mešanje raznolikih komunikacijskih sredstev, ki jih pisatelj nazadnje poveže iz fragmentarnosti v tekoče berljivo fabulo. Ob tem prihaja v ospredje slika sodobnih človeških razbitin, a vselej v uravnovešenem odnosu med emotivnim, notranjim (miselno– fiktivnim), in fizičnim, akcijskim polom.
Ravnotežje je zaznati tudi, ko trčimo ob vprašanje pripovednega toka, ki je ravno prav ponotranjen, mestoma zalebdi v meditativnih sferah, po drugi strani pa je veliko akcije, dinamike in dogajanja. S tem roman vstopa v širši prostor bralcev, saj je primeren tako za najzahtevnejše ljubitelje leposlovja kot tudi tiste, ki iščejo zgolj dobro branje, »zgodbo« kot tako.
Osebe v romanu so namreč izrazito plastične, dialogi med seboj komplementarni in skladni s psihosocialno sliko posameznikov, ki vstopajo v medsebojne odnose. Kajti to je roman odnosov, komunikacije in spominov. Tudi jezika, ki se ob uravnoteženem stilu večdimenzionalno razpira pred bralca, pri tem pa navdušuje dovršeno programsko prehajanje iz ene v drugo socialno zvrst. Takšni prehodi zahtevajo izdelanega avtorja in dobro obvladovanje pisateljskih veščin, ki jih Bauk z naštetim gotovo dokazuje.
Ob tem pa gre poudariti še, da je uspel v romanu pristno predstaviti literarno sliko nekega časa in prostora, ki se sicer končata, a se, kot neizprosen spomin, dogajata (ponavljata) vedno znova in znova.
Ostali nominiranci: ANJA MUGERLI: Zeleni fotelj (Litera); JAN KRMELJ: Relikvije dihanja (Litera); AGATA TOMAŽIČ: Česar ne moreš povedati frizerki (Goga); MISS BLACK MONROE: Ameriška perverzija (BM, Založništvo).
Žirija: dr. David Bedrač, Cvetka Bevc, Nataša Konc Lorenzutti
Posebno priznanje slovenskega knjižnega sejma (podeljuje UO 31. SKS)
Revija BUKLA
Ko je že kazalo, da se vse številnejše nove slovenske knjige ob trenutku objave, torej načeloma vstopu v javno življenje, pravzaprav izgubijo, saj v naši divji knjižni hosti ni bilo opaziti posameznih dreves, razen najvišjih, je leta 2005 začela izhajati Bukla. Deset let, vsako leto sedem do deset številk v trenutno 25.000 izvodih na več kot 250 mestih po Sloveniji, v vsaki številki blizu 100 knjižnih prikazov, intervjuji, knjižni eseji, novice, pa tudi edini sistematični oglasni prostor za slovenske knjige. Narejeno z ljubeznijo. Do knjige. Bukla danes večini slovenskih bralcev predstavlja osrednji kompas za iskanje lastne poti po zapleteni knjižni pokrajini – brez nje bi bil slovenski bralec še bolj izgubljen. Zato reviji Bukla ob njeni 10 letnici podeljujemo posebno priznanje slovenskega knjižnega sejma!
V času sejma bodo podeljene tudi naslednje nagrade:
Knjiga leta 2015
Po izboru strokovne komisije vam predstavljamo listo petih nominiranih del, ki se potegujejo za veliko nagrado 31. SKS in laskavi naziv Knjiga leta 2015. Glasovanje bo potekalo z oddajo glasovalnega lističa na za to označenem mestu ob Pisateljskem odru, Debatni kavarni in Forumu za obiskovalce. Finalisti so:
Janez Bitenc: Metuljček cekinček; knjiga z besedili, notami in CD-jem; Mladinska knjiga
Samira Kentrić: Balkanalije; Beletrina
Cvetka Požar: Stoletje plakata; plakat 20. stoletja na Slovenskem; Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Studia humanitatis
Več avtorjev: Zverinice iz Rezije v stripu: Grdina / Bežimo, svet se podira / Leteča lisica; Stripburger
Več avtorjev: Kuhinja v dvoje; samozaložba J. Valena
Posebno priznanje za e-založništvo
Portal za knjižno izposojo: http://www.biblos.si/lib/
Žirija v sestavi Roman Uranjek, Alenka Vesenjak, Vlasta Vičič, Petra Vidali in Boštjan Tadel, predsednik, je tako kot lani iskala knjige, ki so več kot vsota sestavnih delov. To pomeni, da niso »samo« odlično napisane, mojstrsko oblikovane ter ambiciozno založniško zasnovane in plasirane, temveč da je nastala celota nova enota, v svoji sintezi pomemben kulturni dosežek, ki bogati naše pojmovanje knjige in je v ponos založništvu kot stroki.
Pregled posameznih naslovov pokaže, da je knjiga Bitenčevih pesmic Metuljček cekinček pomemben spomenik tega izjemnega, zaradi svojega nagovora najmlajših tako rekoč proto-kulturnega opusa, ki bo v prihodnjih desetletjih gotovo privlačen preizkusni kamen založniške inovativnosti; Zverinice iz Rezije in Balkanalije so intenziven preplet kulturne dediščine, aktualnega dogajanja, predvsem pa dodelanega in izjemno koordiniranega vizualnega ter literarnega jezika; Stoletje plakata je dognana monografija, ki s tehtnim znanstvenim pristopom, obenem pa z ambiciozno likovno govorico predstavlja izjemno pomemben del polpretekle (ne le) kulturne zgodovine Slovencev; Kuhinja v dvoje pa je poklon samozaložništvu, ki je v obliki poročnega darila proizvedlo zelo lep izdelek ter s tem dalo knjigi privlačno priznanje kot predmetu s trajno vrednostjo tudi v času hitrih rešitev in trenutnih potrditev.
Nagrade najlepša slovenska knjiga v več kategorijah (podeljujeta ZKZK)
Nagrade, ki spreminjajo videz vaše knjižne police.
Nagrajenci bodo znani na podelitvi, v petek, 27. novembra, ob 15.30 na Pisateljskem odru v Veliki sprejemni dvorani.
Nagrada za mladega prevajalca (podeljuje DSKP)
Andreja Kalc za pesnitve Marine Cvetajeve Poskus sobe
Pogovor Mateja Juha z nagrajencem za literarni prvenec in mladim prevajalcem ob glasbeni spremljavi Marka Hatlaka bo na Pisateljskem odru v Veliki sprejemni dvorani v četrtek, 26. novembra, ob 19. uri.
Nagrada Zlato okno za najboljšo knjigarniško izložbo (podeljuje DSZ)
Nagrada, ki spreminja podobo mesta.
Podelitev bo v sredo, 26. novembra, ob 17. uri na Pisateljskem odru v Veliki sprejemni dvorani.
Nagrada za naj poslovno knjigo (podeljujeta ZKZK in združenje Manager)
Nagrada, ki spreminja podobo bilance uspeha.
Podelitev bo v soboto, 28. novembra, ob 17.15 na Pisateljskem odru v Veliki sprejemni dvorani.
Zlate hruške (podeljujeta MKLJ pionirska in Slovenska sekcija IBBY)
Predstavitev založb, ki so za svoje knjige iz leta 2014 prejele znak za kakovost zlata hruška, ter podelitev priznanj zlata hruška za izvirno slovensko mladinsko leposlovno knjigo, za izvirno slovensko mladinsko poučno knjigo in za prevedeno mladinsko leposlovno knjigo.
Slovesnost bo v četrtek, 26. novembra, ob 15. uri v Kosovelovi dvorani.
Priznanja slovenske sekcije IBBY promotorjem mladinske književnosti in branja
Nagrado Slovenske sekcije IBBY 2015 prejme Marjana Moškrič.
Priznanji Slovenske sekcije IBBY 2015 prejmeta: Božena Kolman Finžgar in revija Bukla
Podelitev bo na Slovenskem knjižnem sejmu, na odru DSP, v petek, 27. novembra 2015, ob 14.30, na prireditvi z naslovom BRANJE PRAZNUJE, skupni prireditvi Slovenske sekcije IBBY, Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS ter revije Otrok in knjiga.
31. slovenski knjižni sejem v številkah
- število razstavljavcev: založb 73 in malih založnikov 33, skupaj 105
- število stojnic in kvadratura: stojnic 84, na bazarju 32, skupaj 116; kvadratura 1.300 m2 neto (upoštevali smo samo stojnice, ne pa tudi dvoran, odrov in pohodnega prostora)
- število dogodkov na sejmu (na odrih in v dvoranah): 277
- Odprtje s podelitvijo nagrad (Linhartova dvorana)
- Arsov sejemski studio (Velika sprejemna dvorana): 27
- Cicifest (Velika sprejemna dvorana): 50
- Debatna kavarna (Prvo preddverje): 37
- Država v fokusu Francija: 12
- Forum za obiskovalce (Drugo preddverje): 64
- KulinArtfest (Drugo preddverje): 20
- Kulturno vzgojni program Cankarjevega doma za mladino: 11
- Pisateljski oder (Velika sprejemna dvorana): 39
- Založniška akademija (Lili Novy, Klub CD): 10
- Predstavitve, tiskovke: 7
- Knjigotrška akademija: 4
- Razstave: 3 (Večni Zvitorepec – razstava del Mikija Mustra, Exlibrisi Saše Šantla, Mojstri pisane besede na znamkah)
- Drugo dogajanje: 4 (e-Cona, čarobni svet stripa, srečevališče GZS, sejem v gosteh)
- 12.000 naslovov
- 700 sodelujočih
- 100 literatov
- 30.000 pričakovanih obiskovalcev