Zimske zgodbe sredi (vročega?) poletja
»Snežilo je. Čisto zares je snežilo. Sredi poletja.«
V bibliopedagogiki velja nepisano pravilo, da je sredi poletja otrokom manj učinkovito pripovedovati zgodbe o dedku Mrazu, božičku, snegu in mrazu, prav tako kot je odraslim sredi neusmiljeno dolgega februarja neprimerno govoriti o poletnih počitnicah. Tega sem se vsa leta trdno držala, čeprav me je kdaj zamikalo tudi drugače. Ko pa se mi je pred kratkim oglasil spomin na vročinski val s temperaturami nad 30°C, me je prešinilo, da bi v takšnih razmerah morda pomagalo sedeti v senci, piti kaj osvežilnega in brati kaj hladnega, npr. zgodbe, ki znižajo vročino brez ventilatorjev ali klimatskih naprav, samo s čarobno močjo imaginacije. Zato sem se kljub že ponotranjenim priporočilom stroke in zimskim zgodbam, ki so v knjižnici že romale v skladišče, vendarle odločila za izbor »hladilnega« branja (dodajam termometer) kot prvo pomoč za čas, ko bo in če bo usekala prava poletna vročina. Ali kot bi rekel profesor Petja Hribar:
»Čeprav sem se zmotil, izračun ni bil napačen …«
Peter Svetina: Sredi sreče in v četrtek zjutraj
ilustrirala Kristina Krhin
KUD Sodobnost International, 2015
Čudaki, kakršen je profesor Petja Hribar, in sreča imajo v tej »utrgani« zgodbi veliko skupnega, ves čas se namreč držijo skupaj. Zgodba o vremenoslovcu, ki napove, da bo sredi poletja vsul snežni metež, a se zmoti v izračunih, je simbolična in polna nesmiselnih zapletov. V sredo, na polno luno, ko čudaki plešejo po zraku, a jih nihče od odraslih ne vidi, v profesorjevo pisarno kakor strela z jasnega treščita dve neobičajni (starejši) gospodični. Glasbeni skupini želita vrniti pozabljeno kitaro in si pri profesorju sposoditi nekaj denarja za prenočišče. Po koncertu ju posrka vase zvezdnato nebo in plešeta vse do zore, v četrtek zjutraj pa v parku že preštevata poletne snežinke. Profesorjeva napoved se tako izkaže kot pravilna, ostane samo še vprašanje, kaj je lahko še bolj čudaško in prismuknjeno kakor resničnost sama. Besedilo dopolnjujejo ilustracije Kristine Krhin, ki se na najbolj »odbitih« delih pripovedi napajajo v brezčasju. *
Raymond Briggs: Božiček
prevod: Gaja Kos
Miš, 2015
Govoriti sredi poletja o božičnem večeru, praznikih, zimi in božičku se zdi na prvi pogled nekoliko prismuknjeno, a tudi božiček iz stripovske slikanice avtorja, ki ga sicer poznamo po zgodbah Sneženi mož (2001, 2014) in Sneženi mož in snežni kuža (2014), sredi mrzle zime sanja o počitnicah na morju. Žal se božiček na hitro prebudi v resničnost: v mraz, sneg in različne nevšečnosti, ki jih mora premagati na najbolj naporen delovni dan v letu. Na prevod smo čakali kar nekaj desetletij (od leta 1973), v izvirniku pa obstaja tudi različica Božiček gre na počitnice (1975), ki jo bomo, če bo kdaj izšla, z veseljem prebirali sredi ledeno mrzle zime. Prisrčno godrnjavi božiček je predstavljen kot običajen človek in ne kot brezčasen pravljični dobrotnik. Doma ima psa in mačko ter dva jelena, rad dobro je in pije ter si, če se le da, privošči pošten počitek in požirek česa močnejšega. Svet okrog sebe komentira s kratkimi, sočnimi in pikrimi opazkami, ki poskrbijo za humorno perspektivo, ki je enako prepričljiva tudi v risbi. ****
Sam Usher: Sneg
prevod: Mateja Črv Sužnik in Miha Sužnik
Zala, 2015
Avtorska slikanica prinaša kratko besedilo s čisto in domišljeno ilustracijo, ki se v sklepnem delu osamosvoji v domiselno poanto. Gre za pravo zimsko zgodbo, v kateri se na snegu zabavata dedek in vnuk. Kratki dialogi razkrivajo njun vsakdan, dedkovo obiranje in mečkanje pred odhodom ob nepotrebnih banalnostih, kot je skrb za šal in kapo …, in vnukovo priganjanje, češ da ga njegovi prijatelji že nestrpno čakajo v parku. Ob dedkovi opazki, da je »verjetno zunaj že ves živalski vrt«, se vnukova ustvarjalna domišljija osvobodi in v njegovo sicer predvidljivo sobivanje z dedkom vstopi živopisna razsežnost izmišljije. Slednja likovno zaživi kot divja »zabavikacija« na snegu z živalmi iz živalskega vrta, pa tudi z dedkom, ki zna biti proti vsem pričakovanjem prav zabaven in spreten v bejzbolu s sneženimi kepami. **
George R. R. Martin: Ledeni zmaj
ilustriral Luis Royo;
prevod: Urša Vogrinc Javoršek
Mladinska knjiga, 2016
Lirična in fantastična pripoved je namenjena tako mladim kot odraslim, leta 1980 jo je napisal avtor sage Pesem ledu in ognja, pospremljena pa je z ilustracijami španskega umetnika Luisa Roya. Gre za krajšo pripoved (pravzaprav novelo), v kateri srečamo Adaro, deklico, ki se rodi sredi ledene zime. Mama ji umre pri porodu, kar pusti v njeni duši težke posledice: je hladna, neodzivna in odmaknjena, v njej ni niti senčice topline, ki bi jo bila pripravljena deliti z očetom, bratom Geoffom in sestro Teri, pa tudi stricem Halom, jezdecem zmajev v kraljevi vojski. Neke zime Adara spozna ledenega zmaja, bitje, ki diha tišino, smrt in hlad, in začne se njuno nenavadno prijateljstvo, ki pa v deželo prinaša vse daljše in hladnejše zime in vedno manj ljubezni in življenja. S severa napade sovražnik in kraljeva vojska ter Adarina družina je pred težko preizkušnjo. Ledeni zmaj pride Adari na pomoč v zadnjem trenutku, v odločilnem spopadu z ognjenimi zmaji pogine in se spremeni v ledeno jezerce, a Adari njegova smrt povrne toplino, družino in zaupanje v življenje. Simbolična pripoved je večplastna, ponuja dobro zgodbo, prepričljive značaje, močne literarne podobe, izbrušen jezik in tudi več možnih razlag in različic branja. *****
Anna Onichimowska: Pečka, kapica in puding
ilustrirala Agata Dudek; prevod: Jana Unuk
KUD Sodobnost International, 2015
Zgodba o osamljenosti, iskanju bližine in razumevanja med bitji, ki so si tuja, saj govorijo drugačen jezik in imajo drugačne življenjske navade, je zelo neobičajna, poetična in simbolična. Veliki Trol je tujec, živi na vrhu ledene gore, v mogočnem gradu z visokimi stolpi, premore največjo zbirko snežink, a si želi spoznati prijatelja, Cofka, ki z mamo stanuje spodaj, pod goro. Da bi se jima približal, se začne učiti njunega jezika. A sporazumevanje med dvema različnima svetovoma je zahtevno in za bližino se morajo potruditi vsi. Trol si želi Cofka in njegovo mamo povabiti na čaj, vendar za poglabljanje odnosov ne izbere ravno primernega načina, kar soseda prestraši in razjezi. A led med njimi se postopoma tali, ko se pobliže spoznajo. Odprejo Muzej snežink in stopijo na skupno pot sodelovanja in zaupanja, ki preraste v odprtost do vseh drugih in drugačnih bitij. Izvirna in simbolična je tudi ilustracija. ***
Termometer
* Majhna osvežitev.
** Hladi, vendar ne grize v prste.
*** Hladi, a se ti ne zanohta.
**** Zebe, da poskakuješ z noge na nogo.
***** Mraz, da te spreleti.