Slovenski knjižnično-muzejski Mega kviz 2016/2017 11. cikel
Slovenski knjižnično-muzejski MEGA kviz je moderna oblika knjižnično-informacijskega opismenjevanja. Organizacijsko in strokovno ga vodi Mestna knjižnica Ljubljana, Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo, v sodelovanju s Sekcijo za izobraževanje in komuniciranje pri Skupnosti muzejev Slovenije in v letošnjem letu s Prirodoslovnim muzejem Slovenije. Pri pripravi kviza sodelujeta tudi ustvarjalca Žiga X Gombač in Ivan Mitrevski.
Glavna cilja kviza sta spoznavanje naravne in kulturne dediščine ter spodbujanje sodobnih pismenosti. Projekt poteka v šolskem letu, od oktobra do maja, učence k reševanju spodbujajo splošne in šolske knjižnice po Sloveniji. Kviz je primeren predvsem za učence drugega in tretjega triletja osnovne šole.
Predstavitev kviza pripravljamo v sklopu Strokovne srede, 26. oktobra 2016, ob 10. uri, v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, Prešernova 20, Ljubljana.
MEGA kviz lahko od 26. oktobra 2016 rešujete v celoti (vseh 5 sklopov) na www.megakviz.si.
Letošnji cikel smo posvetili naši naravni dediščini, slovenskemu morju, ki mu je posvečena nova, interaktivno zasnovana razstava v Prirodoslovnem muzeju Slovenije.
V šolskem letu 2016/2017 so v MEGA kviz uvrščeni naslednji vsebinski sklopi:
Morja in oceani
Ali ste vedeli, da več kot 70 % našega modrega planeta – Zemlje pokriva pet oceanov ter številna morja. Več kot 97 % razpoložljive vode na planetu je morske. Slovensko morje predstavlja le majhen delček tega ogromnega ekosistema, a zato ni nič manj pomembno za biotsko raznovrstnost in tudi za ljudi. Globalni morski tokovi kot reke tople ali hladne vode s seboj nosijo hranila in kisik ter pomembno vplivajo na podnebje. Morske globine, ki ponekod segajo celo več kot 11 km pod površino, skrivajo številne zanimivosti. Zakaj jih ne bi skupaj raziskovali?
Morje ni le slana voda
Da je morska voda slana, ve vsakdo, a le težko si predstavljamo, da je v največjih globinah tlak tolikšen, kot bi bil pritisk slona na površino ene poštne znamke; temperatura je blizu ledišča in tam vlada popolna tema. A življenje je našlo pot tudi v te najbolj skrite dele našega planeta. Tu je življenja malo, ob plitvih obalah, kamor reke prinašajo hranila in je dovolj svetlobe, pa kar vrvi od raznolikih organizmov. Vsak je drugačen in prilagojen na specifične življenjske razmere okolja, v katerem živi.
Velika riba majhno žre
V naravi je pač tako, da so si nekateri organizmi s fotosintezo in kemosintezo sami sposobni izdelovati hrano iz anorganskih snovi in jih imenujemo proizvajalci, drugi pa so potrošniki in se hranijo z drugimi organizmi. V morju so glavni proizvajalci modrozelene cepljivke in enocelične alge. Z njimi se hranijo drobne živali, imenovane zooplankton, te pa so hrana večjim organizmom. Nenavadno je, da se največja žival na svetu, sinji kit, hrani z najmanjšimi organizmi, planktonskimi rakci. Le kam bi v ta prehranjevalni splet uvrstili človeka?
Na pogrnjeni mizi
Ribe in drugi morski organizmi so za človeka že od nekdaj pomemben vir beljakovin, vitaminov in mineralov. Tudi danes je velik del prebivalstva, predvsem v revnejših in manj razvitih državah, odvisen od ribolova, v razvitem svetu pa se vse bolj zavedamo, kako zdrava hrana so ribe, zato potrebe po »plodovih morja« hitro naraščajo. A ker jih jemljemo več, kot potrebujemo, in hitreje, kot jih lahko narava nadomesti, so morja vse bolj izropana. Kako naj ravnamo, da bo morje za nas še naprej »pogrnjena miza«?
Morska potovanja
Nekatere morske živali vse svoje življenje preživijo na istem mestu, druge se lahko selijo zelo daleč. Na pot se podajo, da bi poiskale hrano ali prostor za razmnoževanje, nekatere pa se preprosto prepustijo vodnemu toku. Selitvene poti mnogih vrst so se utrjevale milijone let. V zadnjem času je človek s prekopi odprl nove poti »morskim migrantom«, z ladjami pa po svetu potujejo tudi »slepi potniki«. Tudi v našem morju vse pogosteje opazimo prišleke iz drugih morij in oceanov. Nekateri med njimi so nenavadni in zanimivi, drugi lahko tudi nevarni …