Ljubljana med nostalgijo in sanjami – revija za domoznanske vsebine Mestne knjižnice Ljubljana
Kdor se zanima za zgodovino našega mesta, je gotovo opazil bogastvo zgodb, ki jih ponuja Ljubljana. Knjižničarji Slovanske knjižnice smo med drugimi dejavnostmi že od nekdaj zavezani veji bibliotekarske stroke, ki se imenuje domoznanstvo – zbiranju in ohranjanju gradiv in pričevanj o lokalni kulturni dediščini in zgodovinskem spominu Ljubljane, pa tudi o njenem aktualnem, vsakdanjem življenjskem utripu. V okviru Mestne knjižnice Ljubljana se kot Center za domoznanstvo in specialne humanistične zbirke še posebej posvečamo spodbujanju zavedanja Ljubljančanov o posebnostih našega lokalnega okolja včeraj in danes, o njegovi žlahtnosti in dragocenosti. Z našimi domoznanskimi dejavnostmi in zbirkami želimo povečevati občutljivost posameznika za kulturne vrednote, te pa nikoli niso stvar samo današnjega trenutka, ampak koreninijo v preteklosti in dajejo sadove za prihodnost – in s to željo domoznanstvo predstavlja koncentrat tistega, za kar si prizadevamo bibliotekarji na splošno.
Revijo »Ljubljana med nostalgijo in sanjami« izdaja Mestna knjižnica Ljubljana od leta 2012 s poglavitnim namenom podati osnovne domoznanske informacije, oblikovane v zgodbo, ki bo bralcem dodatno osvetlila delček domačega mesta, predvsem pa zgodbo opremiti s seznamom našega knjižničnega gradiva, s pomočjo katerega lahko radovedni bralec nadaljuje z doseganjem novih in novih zgodb, skritih med milijoni potiskanih strani naših knjižničnih polic. Prispevki so v največji meri delo naših bibliotekarjev, ki tako v pisno obliko prelivajo vsebine, že zbrane in obdelane za pripravo domoznanskih tematskih razstav in prireditev. Obenem smo poskrbeli, da jih s svojega zornega kota osvetljujejo tudi gostujoči strokovnjaki. Tako je leta 2012 prva številka prvega letnika prinesla prispevke naših bibliotekarjev Jurija Primožiča, Maše Šipič, Simone Pečenik, Nele Križnik Primožič in mag. Teje Zorko. Obenem s povednimi prispevki sodelujočih strokovnjakov dr. Vlada Kotnika in ravnatelja Železniškega muzeja Mladena Bogića smo osvetlili troje ljubljanskih točk, ki so se nam zdele zanimive in do neke mere ključne v urbanem razvoju prestolnice: operna hiša, glavni kolodvor in stari Plečnikov stadion. Gre za mestne točke, ki so ne le zgodovinsko pomembne, ampak so se obenem tudi nahajale v različnih fazah prenove v novo podobo. Zato smo na eni strani iz zakladnice zgodovinskega spomina (našega obsežnega knjižničnega gradiva) predstavili nostalgijo, pogled nazaj, obenem pa smo se trudili predstaviti tudi sanje, vizijo razvoja ali prenove teh točk v bližnji prihodnosti; tako smo npr. sledili loku od prve litografije v Kmetijskih in rokodelskih novicah, ki prikazuje pred vlakom – »lukamatijo« bežeče splašene konje v vpregi, do makete načrtovanega sodobnega potniškega centra, ki ga Ljubljana danes že hudo potrebuje … V drugem zvezku smo se osredotočali na to, kar nam gradiva z naših knjižničnih polic lahko povedo o samih ulicah našega domačega mesta. Sprehod po ljubljanskih ulicah in trgih namreč lahko opravite tudi tako, da se s knjigo v roki podate skozi njihovo zgodovino in ji sledite prav do današnjega dne; s svojimi prispevki so bibliotekarji mag. Kristina Košič Humar, Jana Pinterič in mag. Gašper Hudolin (ob pomoči sodobnega pogleda skozi objektiv kolega Matjaža Bizjaka) poskusili narediti prav to. Pripravili so zgodovinski prerez ene najbolj zanimivih ljubljanskih ulic, Tržaške ceste, ter časovni sprehod od začetkov do današnje preroditve znamenitega Kongresnega trga.
Leta 2013 smo prvo številko drugega letnika revije posvetili prometnim temam – kolesarji, ki jih danes v Ljubljani razveseljuje zelo priljubljena storitev bicikelj, so namreč neizogibni del ljubljanskega prometa že od konca 19. stoletja. Takrat pa svoboda premikanja ni bila vedno všeč prav vsem. Daljnega leta 1898 je tako razburila Antona Aškerca, da je v podlistku Slovenskega naroda objavil spis Ali naj dame kolesarijo? prav v času, ko je postal skrbnik gradiva Mestnega arhiva, katerega del še danes hrani Slovanska knjižnica. Več o tem lahko izveste v prispevku dr. Boruta Batagelja, direktorja celjskega Zgodovinskega arhiva, avtor številnih knjig mag. Tadej Brate pa predstavi ljubljanski tramvaj in vlogo železnice na ulicah v preteklosti in v modernih mestih. Sledimo lahko zgodbi od prve tramvajske remize na Vodmatu do vpeljave trolejbusnega prometa, s katerimi je posedanje na lesenih tramvajskih klopeh počasi postalo le še del ljubljanske nostalgije. S pregledom starega tiska in zanimivimi poudarki iz gradiva Slovanske knjižnice temo številke zaokroža prispevek bibliotekarke Jane Pinterič.
Druga številka v celoti povzema pri občinstvu zelo lepo sprejetorazstavo o bogatih vonjih in okusih kulturne dediščine na področju gastronomije in kulinarike; razstava je gostovala tudi v drugih knjižnicah in sproti nabirala še dodatno gradivo, pobude in ideje, tako da je avtorica, bibliotekarka mag. Kristina Košič Humar, z vsem zbranim zapolnila kar celo številko. Poleg popisa obsežne zbirke kuharskih knjig od najstarejše iz leta 1792 prek več izdaj Vodnikove do sodobnih kuharskih priročnikov prispevek prinaša tudi marsikateri še danes povsem uporaben kuharski recept, da lahko gre tudi kulturna dediščina, kakor ljubezen, skozi želodec. Tako nas najnovejša številka publikacije opominja, da kulturna dediščina ni nekaj mrtvega in bolj ali manj davno preteklega, temveč je živa in dejavna v našem vsakdanjem življenju, čeprav se tega vedno ne zavedamo – pravzaprav je do neke mere navzoča vsakič, ko vzamemo v roke kuhalnico. Prijetno branje torej in morda tudi dober tek!