Ameriški bogovi
V Ameriki živeči Anglež Neil Gaiman (1960) se lahko pohvali s fantastično kariero (ki še zdaleč ni v zatonu), v kateri se je udejstvoval kot pisec stripov, kratkih zgodb in romanov, uveljavil pa se je tudi kot filmski scenarist in producent. Za svoja dela je prejel številne nagrade, kot so hugo, nebula, Bram Stoker in carnegie, če naštejemo le najvidnejše. Dobro ga poznamo tudi v naši podalpski deželi, saj smo imeli do zdaj prevedenih že pet romanov, pravkar pa smo dobili še šestega, mojstrsko delo Ameriški bogovi.
Ameriški bogovi
Dopolnjena izdaja ob deseti obletnici
Neil Gaiman
prevod: Boštjan Gorenc
Sanje, zbirka Roman, 2013, m. v., 573 str., 17,99 €
Kot večina avtorjev, ki se trudijo prodreti na trg, je Gaiman začel s pisanjem kratkih zgodb, se vmes podal v svet stripov in kmalu pristal pri romanih. Prvi roman, Dobra znamenja (1990; prevod v slovenščino 2010), je napisal skupaj s prekaljenim mačkom Terryjem Pratchettom (serija Discworld). Že iz tega romana se je dalo slutiti, da Gaimanu zelo ustreza tematika nadnaravnega, ki jo rad začini s srhljivostjo. Rdeča nit Dobrih znamenj je spopad med nebesi in peklom, zaradi katerega se obeta konec sveta. Na zemljo je poslan Adam, hudičev potomec, ki se svoje vloge večino otroštva niti ne zaveda … Roman je odlična zmes značilnega Pratchettovega humorja in Gaimanove mrakobnosti.
Gaiman se je nato leta 1996 s televizijsko postajo BBC dogovoril za predvajanje serije Nikolikje, iz nje pa je istega leta nastal istoimenski, njegov prvi »solo«, roman (slovenski prevod 2010). Glavni protagonist v Nikolikje je mlad poslovnež, ki nekega večera na pločniku najde krvaveče dekle in ji pomaga, zaradi česar je že naslednje jutro neviden. Gaiman je roman pozneje še dvakrat predelal (s prvo različico ni bil zadovoljen), iz česar lahko sklepamo, da gre za perfekcionista.
Od značilnega Gaimanovega pripovednega sloga (in tematike) najbolj odstopa sicer mladinski roman Zvezdni prah (1999; slovenski prevod 2012), ki pa je navdušil tudi odrasle. Zvezdni prah je »čistokrvni« fantazijski roman, v katerem je glavni junak deček, ki se v želji, da bi osvojil najlepše dekle, odpravi čez zid, ki ločuje stvarni svet od vilinskega. Na poti srečuje magična bitja, popotovanje pa se še dodatno zaplete, ko sreča padlo zvezdo ... Dobre kritike romana so prepričale filmske ustvarjalce in Zvezdni prah smo lahko leta 2007 ugledali na velikih platnih, avtor pa je pri filmu sodeloval tudi kot producent. Kot zanimivost dodajmo, da je prav tako leta 2007 v kinematografe prišel animirani film Beowulf, pri katerem se je Gaiman izkazal kot scenarist in izvršni producent.
Leta 2002 je udaril z Ameriškimi bogovi (slovenski prevod 2013), romanom, ki mu je prinesel prestižne nagrade hugo, nebula in locus. Osrednji lik romana je Shadow, bivši kaznjenec, ki le nekaj dni preden pride iz zapora, v prometni nesreči izgubi tako ženo kot delodajalca. Po »naključju« spozna enookega gospoda Wednesdayja, ki o Shadowu ve sumljivo veliko in mu ponudi službo. Shadow jo sprejme in kmalu se zave, da bo njegova naloga pomagati Wednesdayju sklicati vse »stare« ameriške bogove, ki so jih ljudje »prinesli« s sabo čez lužo (Czernobog, Ibis, Anansi, Leprekon itn.), kajti »novi« ameriški bogovi, ki se napajajo iz računalnikov, interneta, televizije in potrošništva, prevzemajo pobudo. Gaiman se je z Ameriškimi bogovi izkazal za odličnega poznavalca ameriške družbe (in tudi geografije), obenem pa je, kot rojeni Anglež, obdržal primerno kritično distanco. Roman, ki je danes morda še bolj aktualen kot pred desetimi leti, bodo v obliki serije začeli predvajati zgodaj leta 2014 tudi na ameriški TV-mreži HBO.
Dober občutek za hibride med literaturo za odrasle in mladinsko literaturo je Gaiman znova pokazal z romanom Coraline (2002; slovenski prevod 2008). Po zgodbi o mali deklici Coraline, ki raziskuje vzporedni svet, je leta 2009 nastal odličen animirani film.
Da gre za avtorja, čigar ustvarjalni duh zlepa ne pojenja, je dokazal tudi leta 2008, ko je izšla Pokopališka knjiga (prevod v slovenščino 2010), ki je poleg nagrad hugo in locus, kot prva v zgodovini prejela tako ameriško nagrado za mladinsko književnost carnegie kot njeno angleško ustreznico newbery. Zgodbo o dečku Nobenem, ki izgubi družino in ga vzgajajo duhovi na pokopališču, si bomo v prihodnosti prav tako lahko ogledali na velikih platnih.
Gaimana lahko mirno označimo kot enega najplodnejših ustvarjalcev današnjega časa, ki bi mu pristajal vzdevek »zbiratelj nagrad«. Njegova dela, ki jih kar po vrsti prirejajo tudi za platna, so primerna za vse starosti in morda je ravno poletje čas, da se z njim spoznate, četudi morda niste ljubitelj tovrstnih romanov. Nedvomno vas bo (pozitivno) presenetil.