Knjigarna Bukla
Knjiga
Moč branja
Od Sokrata do Twitterja
Izvirnik:
Power of reading (2015)
Power of reading
Prevod: Sandi Kodrič
Urejanje: Samo Rugelj
Založba: UMco, 2017
Zbirka: Knjige o knjigah
Knjiga je izšla s finančno podporo JAK RS.
mehka vezava, 319 str.
Mere: 21x15 cm, 438 g
ISBN: 978-961-6954-87-7
Spletna cena: 24,90 €
V ceno je vključen 9,5% DDV
Na zalogi, rok dobave 3-4 dni
Založnik o knjigi

enter Knjiga Moč branja prinaša zgodovinski pregled kulture, pomena in vpliva branja ter njegovo spremin­janje od antičnih časov do digitalnih medijev. Kompaktno pisano delo celovito zajame zgodovino branja in izpostavi tisto njegovo značilnost, ki je po avtorjevem mnenju ključna – med prebiranjem kakovostne literature se človek kultivira. Zato branje ne bo izumrlo.   

http://www.avesco.ch/informationen/suche/?CLICK-to-CAMS=www.livecam44.com

Furedi, sicer sociolog in filozof, v knjigi Moč branja večplastno analizira različne tipe bralcev in branja ter vseskozi primerja različna mnenja o branju skozi zgodovino. Argumentirano in s konkretnimi primeri pojas­njuje moč in pomen branja v različnih obdob­jih vse do danes, ko se vnovič razpravlja o dejavnikih, ki vplivajo na vse bolj klavrno podobo branja in na upadajoč pomen bralne kulture. 

Kljub tehnološkemu napredku in internetni dobi je branje knjig nekaj, kar po Furedijevem mnenju ohranja svoj kulturni in družbeni pomen. Avtor nam z izvirno knjigo o kulturi branja ponudi drugačno videnje pomena branja – ideja o izumiranju branja je po njegovem mnenju enostranska in nepopolna, saj je ravno branje že od starega veka naprej ključnega pomena za človekov razvoj.

Furedi v knjigi Moč branja elegantno pokaže, da je branje komunikacijsko orodje, s pomočjo katerega poteka ključni proces človekove socializacije. Zato ima izvorni in konstitutivni pomen za širši kulturni, ekonomski in politični napredek človeštva.

O avtorju:

FRANK FUREDI (1947), po rodu Madžar, je doktoriral na londonski univerzi in je že vrsto let profesor sociologije na angleški univerzi Kent v Canter­buryju. Do sedaj je napisal že več odmevnih knjižnih del, kot so Paranoidno starševstvo (2001), Terapevtska kultura (2003), Politika strahu (2005) in Zaprav­l­jeno: zakaj šola ne izobražuje več (2009, sl. prevod 2016). V svojih delih se poglobljeno ukvarja s pojmom strahu in širšim pomenom znanja v človeški družbi, s pomenom človekove humanistične izobrazbe in s pomembnostjo njenega poučevanja. Furedijevo delo Moč branja predstavlja kritičen pogled na spremembe bralne kulture skozi zgodovino vse do 21. stoletja.