Vrnitev boginje

Recenzija Bukla

Danijel in Vedran sta prijatelja že iz otroških let, ki si med drugim delita strast za raziskovanje zgodovine, na katero ima še posebno Danijel drugačen pogled od večine. Ko se v času študija nekega dne sestaneta v okolici rodnega Šibenika, Danijel razkrije Vedranu veliko skrivnost: njegova senzibilnost, zaradi katere povsod, kjer se giblje, začuti posebne pretoke energije oziroma »točke moči«, kot jih sam poimenuje, ga je privedla do cerkvice nad Šibenikom. Tam je doživel pravo videnje, ki ga je popeljalo v čas naše prazgodovine, pet tisoč in več let pred našim štetjem. Na najintenzivnejši točki moči je namreč našel kipec Boginje, prastari simbol rodovitnosti, radosti in ljubezni. Bolj ko ga je preučeval, bolj so se pred njegovimi očmi začele vrteti podobe nekega davnega, zelo srečnega časa, v katerem ni bilo prostora za sovraštvo, bedo in trpljenje. Ob tem mu je Boginja vedno močneje sporočala, da je prav zdaj, v 21. stoletju, naposled napočil čas, da se znova prebudita vsa njena silovita moč in lepota … Priljubljeni hrvaški pisec duhovne literature nam v obliki zgodbe, ki jo lahko zaužijemo na različne načine, kot ljubezensko-erotični roman, antropološko raziskavo ali pa ezoterično branje s številnimi blagohotnimi usmeritvami za srečnejše življenje, prinaša spoznanja o duhu časa, ki je nekoč že obstajal in nas bo znova prepredel, če bomo le odprli oči, odstranili prah (navidezne) pozabe in dopustili, da se Boginja vrne med nas v vsej polnosti in z vsemi svojimi darovi. Smo ji sposobni prisluhniti in ji slediti?

Vesna Sivec Poljanšek, Bukla 150

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.