Izbrane planinske poti

Recenzija Bukla

Že skoraj tradicionalno založba Mladinska knjiga vsako pomlad predstavi enega, včasih pa tudi dva izletniška vodnika. Tako je tudi letos, ko dobivamo en preveden pohodniški priročnik po 53 izbranih planinskih poteh po vsej Sloveniji in en izvirni izletniški vodnik, ki prinaša 60 predlogov za obisk manj znanih, a prekrasnih kotičkov Slovenije.
Priročnik Izbrane planinske poti je napisala Nemka Evamaria Wecker, dolgoletna planinka in avtorica lepega števila vodnikov, v njem pa je premišljeno izbrala atraktivne hribovske in gorske izlete po slovenskih planinah in gorah. Ta vodnik je še kako primeren za tiste Slovence, ki se šele začenjajo podajati po našem hribovju in bi radi dobili okus po različnih vrhovih ter dostopih nanje na vseh koncih Slovenije. Avtorica je namreč dovolj enakomerno razporedila svoje izbrane izlete (poudarek je seveda še vedno na vseh treh alpskih gorovjih), tako da nas pelje vse od Jeruzalemskih goric in Boča, pohorskih vrhov in Trdinovega vrha ter Nanosa in Kokoši ter drugih vzpetin v jugovzhodnem in jugozahodnem delu Slovenije, potem pa se obrne proti severu in – vmes sta tudi ljubljanska Šmarna gora in Grmada – se napoti proti višjim hribom in goram. Vsak izlet je nadrobno opremljen z ustreznimi informacijami, in čeprav je na prvi pogled čudno, da je izšel prevedeni vodnik o domačih hribih, s pregledom izbranih vrhov odločitev za to postane hitro jasna – gre za priročnik, ki bo uporabniku prinesel relevanten pregled več kot petdesetih reprezentativnih in atraktivnih slovenskih vrhov.
Marjan Žiberna, avtor drugega vodnika, je dolgoletni publicist, zadnje čase tudi pisatelj, s svojim metaforično naslovljenim vod­nikom Daleč od ponorelega sveta nagovarja izletnike, ki bi se morda radi na svojih pohajanjih po Sloveniji tudi malo sprehodili ter odkrili kaj novega. V enajstih tematskih sklopih, zasnovanih geografsko od okolice Ljubljane čez Notranjsko, Primorsko, Idrijsko-Cerkljansko, Gorenjsko, Koroško, Štajersko, Pomurje, Dolenjsko, Ribniško in Kočevsko ter Belo krajino, nas odpelje na mnoge znane, a s strani Slovencev vsekakor premalo obiskane bisere, ki se ponašajo z naravno ali pa zgodovinsko vrednostjo. Od Ljubljanskega barja, Podpeškega jezera in jezera na Rakitni v Rakov Škocjan in na grad Snežnik, prek Hrastovelj in Socerba, bolnice Franje, v Dolžanovo sotesko in Žičko kartuzijo, v samostan Olimje, na grad Grad, pa do Bukovniškega jezera, Muljave, samostana Stična, Osilnice, grada Kostela, če naštejem samo tiste, ki najprej padejo v oči, nas Žiberna vabi na različne konce Slovenije ter nam v informativnem, a zavzetem slogu predstavlja kraje, ki jih je po njegovem mnenju vredno obiskati. Knjigi, ki bosta v letošnji pomladi in poletju navdihovali pohodnike in izletnike!

Samo Rugelj, Bukla 171–172

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.