Znak zlata hruška in priznanje zlata hruška

Mag. Jerneja Stoviček, Bukla 178, 6. 2. 2024

Sodobna informacijska družba, v kateri živimo, za svoj obstoj v smislu moderne demokracije bolj kot kadarkoli zahteva samostojnega, neodvisnega in vsestransko pismenega posameznika, ki zna razmišljati in svet okoli sebe kritično presojati. Osnova vseh pismenosti, ki jih danes poznamo in so družbeno pomembne, je bralna pismenost, ki pa je posameznik ne more ustrezno razviti brez spodbujanja bralne kulture v družbi, izobraževalnem sistemu in družinskem okolju. 

V tem okviru pomemben vidik predstavlja tudi knjižna produkcija nekega naroda, vendar ne katerakoli, ampak tista najkakovostnejša, ki skrbi za razvoj narodove besede, jezika, umetnosti, tj. celotne narodove kulturne dediščine. Zanjo je značilno, da je danes na knjižnem trgu ni v izobilju in da jo je v množici vsega, kar izide, dostikrat težko prepoznati in najti. Še posebej je to značilno za otroško in mladinsko literaturo, ki je z vidika posameznikovega razvoja bralne kulture in bralne pismenosti ter z njo povezanih drugih pismenosti najpomembnejša. S to literaturo se namreč v otroštvu ter kasneje v mladostniškem obdobju, ko se razvijajo ključni temelji naše osebnosti, srečamo prav vsi, in ni vseeno, kakšna je. 

Ena od možnosti za promocijo kakovostne mladinske knjižne produkcije so knjižne nagrade. Na Slovenskem jih imamo kar nekaj in med njimi je tudi priznanje zlata hruška, ki ga kot stanovsko nagrado za kakovostno otroško in mladinsko literaturo vsako leto skupaj podeljujeta Mesta knjižnica Ljubljana, Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo (v nadaljevanju: MKL, Pionirska), ter Zveza bibliotekarskih društev Slovenije (v nadaljevanju: ZBDS). Ob tem MKL, Pionirska vsako leto izda tudi Priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig, ki predstavlja celovit pregled knjižne produkcije za mladino iz preteklega koledarskega leta (v nadaljevanju: Priročnik). 

Postopek za izbor prejemnic priznanja zlata hruška je dvostopenjski: na prvi stopnji gre za podeljevanje »znaka zlata hruška« in šele na drugi stopnji za podeljevanje »priznanja zlata hruška«. V okviru prve stop­nje strokovni odbor, ki je odgovoren za izdajo omenjenega Priročnika pri MKL, Pionirska, najprej pregleda in ovrednoti celotno produkcijo mladinskih knjig za preteklo koledarsko leto. Med njimi izbere najkakovost­nejše, ki so prejemnice znaka zlata hruška in razporejene v štiri skupine oz. kategorije: izvirna slovenska mladinska leposlovna knjiga, izvirna slovenska mladinska poučna knjiga, prevedena mladinska leposlovna knjiga in prevedena mladinska poučna knjiga. Seznam prejemnic znaka zlata hruška nato MKL, Pionirska posreduje neodvisni sedemčlanski Komisiji za priznanje zlata hruška (v nadaljevanju: Komisija) pri ZBDS. Komisija zatem med predlaganimi naslovi v posamezni kategoriji izbere prejemnico priznanja zlata hruška. Ker so kategorije štiri, so tudi priznanja zlata hruška načeloma vsako leto štiri. 

Knjižna nagrada priznanje zlata hruška, ki se pri MKL, Pionirska podeljuje od leta 2010, v povezavi z ZBDS pa od leta 2021, ima med slovenskimi nagradami za otroško in mladinsko literaturo poseben pomen. Je namreč edina, ki temelji na pregledu res celotne izvirno slovenske in prevedene mladinske leposlovne in poučne knjižne produkcije za posamezno koledarsko leto. Priročnik, ki ob tem izide, pa v okviru vrednotenja in v zasledovanju najkakovostnejših mladinskih knjižnih edicij predstavlja dodatno orientacijo, ki je smernica pri svetovalnem delu zlasti šolskim in splošnim knjižnicam, kot dobrodošel pripomoček pri izboru knjig za kakovostno branje pa ga lahko uporabljajo tudi starši. Pomen Priročnika pa je velik še z vidika, ki ga bo slej ali prej pokazala prihod­nost, namreč dolgoročno bo v vseh svojih izdajah nudil dober in sistematični vpogled v razvoj sodobne slovenske mladinske književnosti.

Kot vsako leto je izbor knjig za priznanje zlata hruška potekal tudi v letu 2023, in sicer kot pregled knjižne produkcije za mladino iz leta 2022. In kot vsak dosedanji izbor je tudi ta pokazal na določene posebnosti. 
Strokovni odbor Priročnika je Komisiji za priznanje zlata hruška posredoval seznam 90-ih, v že omenjene štiri kategorije razvrščenih naslovov leposlovnih in poučnih knjig, prejemnic znaka zlata hruška (v izboru za priznanje zlata hruška so bile le novosti brez prenovljenih izdaj in novih izborov). Od tega jih je bilo 38 izvirno slovenskih, tj. 33 leposlovnih in 5 poučnih del, in 52 prevedenih, tj. 48 leposlovnih in 4 poučna dela. Že na prvi pogled je bila vidna prva posebnost izbora, tj. močna prevlada kakovostnega leposlovja nad kakovostnim poučnim gradivom. 
Naslednja posebnost, ki je izstopala, je bila zvrstna, in sicer prevlada proznih besedil in stripov nad preostalimi zvrstmi. Delež stripov v okviru leposlovja je bil kar 30-odstoten. 

Tudi v ciljni publiki, ki so ji bile knjige namenjene, je bila opazna posebnost, namreč večina naslovov je bila, vsaj glede na trenutno prakso v šolskem okolju, ki v povprečju kaže na zniževanje bralne pismenosti med osnovnošolsko mladino, namenjena bolj ali manj mladim 2. in 3. vzgojno-izobraževalnega obdobja ter najstnikom in manj populaciji do konca 1. vzgojno-izobraževalnega obdobja. Vzrok za to se morda skriva tudi v tem, da so slikanice, ki jih v izboru za priznanje zlata hruška nikoli ni prav malo, v zadnjem času namenjene tudi starejši mladini in ne le najmlajšim, kot smo bili vajeni v preteklosti. 

Kljub vsemu Komisija pri izboru za priznanje zlata hruška ni imela lahkega dela. Vse knjige so bile namreč v oblikovnem in vsebinskem pogledu kakovostne. 

Poseben izziv pri izboru je predstavljal strip, ki v zadnjih letih pri nas doživlja pravi razcvet, in to ne le v kvantitativnem smislu, ampak predvsem v kakovostnem. Kakšna bo zaradi tovrstnega vzpona njegova umestitev znotraj klasično razumljenega leposlovja, bo pokazal čas, zagotovo pa v njegovem okviru že sedaj predstavlja posebno poglavje. Na to je Komisija opozorila s tem, da je v kategoriji »izvirna slovenska mladinska leposlovna knjiga« za priznanje zlata hruška namesto ene izbrala dve knjigi, torej eno klasično leposlovno delo in en strip. 
Poleg stripa pa je poseben izziv za Komisijo predstavljala še zvrstna raznolikost gradiva v okviru posameznih kategorij. Vsaka zvrst ima ­namreč svoje značilnosti, zaradi katerih so lahko posamezna dela kljub kakovosti med seboj zelo težko ali pa povsem neprimerljiva. 

Časi, v katerih živimo, bralni kulturi med mladimi niso naklonjeni. Na to so nas pred meseci med drugim opozorili rezultati mednarodne razis­kave PISA 2022, ki so za Slovenijo pokazali splošen upad bralne pis­menosti med slovenskimi petnajstletniki. In kaj narediti, da bi mladi več brali? Preprostega odgovora na to vprašanje ni, najbrž pa se del rešitve skriva v dobro premišljeni in sistemsko urejeni promociji branja in bralne kulture v našem izobraževalnem sistemu in družbi nasploh, kamor sodijo tudi knjižne nagrade za kakovostno mladinsko književnost, kot jo predstavljata znak in priznanje zlata hruška.