|
|
 |
 |
Letošnji nominiranec za kresnika z romanom Spremeni me, urednik leposlovja pri Cankarjevi založbi in predavatelj na oddelku za bibliotekarstvo se vrača k svojemu paradnemu žanru, kratki zgodbi, tokrat komprimirani na svojevrsten podžanr kratke kratke zgodbe. Če se še spomnite njegove minimojstrovine Bobnarjev zamah, v katerem, navajam po spominu, pred udarcem bobnarja ob boben zaradi rahle zamude že izgleda, da bo mikrosvet plesišča padel iz ravnotežja, a ko bobnar ujame ritem se vse skupaj dobro konča, potem v tokratni zbirki zgodb, le redko dolgih več kot eno stran, dobite šopek dobro izpeljanih tvistov, besednih preigravanj, erotičnih namigovanj in paradoksov (»Še lepša si, ko ti pride,« je rekel. Kako veš? je pomislila.), filigranskih redkobesednih izpeljav (»Verjameš v skupni jutri?« »Najprej bi rad verjal, da se je ta noč res zgodila.«) ter drugih dokazov, da je manj lahko več in da pomembnost besed še vedno šteje ob predpostavki, da se z njimi ravna dovolj previdno in preudarno. Knjiga, ki jo lahko podarjate brez besed, medtem ko knjižno znamenje raje prepustite obdarovancu. Samo Rugelj
|
|
|
|
