Nespodobni odvetnik

Založnik o knjigi

Dr. Peter Čeferin je zagotovo eden izmed najprepoznavnejših odvetnikov v Sloveniji. Le kdo še ni slišal za njegove odmevne primere Perić, Makoter, Lončarić … V pričujoči knjigi so ti primeri približani in osvetljeni s plati, ki je preko medijev dostikrat nismo mogli spoznati, a vemo, da ima resnica vedno dve plati.

Peter Čeferin je skozi življenje in delo spoznal tako svetle kot temne plati človeške družbe, se kot študent znašel tudi na drugi strani zakona, a vendar ga vse to ni ustavilo in je danes med ustanovitelji največje slovenske odvetniške družbe pri nas.

V biografiji lahko sledimo njegovemu življenju, od srečnega otroštva v Ljubljani preko divjih študentskih let, nerodnih odvetniških začetkov, ustvarjanja družine do njegove uveljavitve v slovenskem odvetniškem prostoru in nazadnje uživanja v starosti. Zbrane prigode iz življenja so napisane tako doživeto, vedno s kančkom humorja, da bi, če za prispodobo vzamemo sodno dvorano, vsekakor dosodili vprid dr. Čeferinu.

"Vse otroštvo se je upiral vsem pravilom, vedno je bil v opoziciji, vedno je bil drugačen. In zato je izkusil mnoge življenjske izkušnje, ki jih »obetajoči« mladostniki nikoli ne doživijo.Mladi upornik se je razvil v najboljšega zagovornika v državi, postal in ostal je ikona slovenskega odvetništva. Ne verjamem, da bi mu kdo to napovedal."
- Iz predgovora Aleksandra Čeferina


IZ VSEBINE:
»V četrtem letniku sem se vendarle toliko vzel k sebi, da sem nekako opravil vse izpite in diplomiral. Diplomo in naziv diplomiranega pravnika sem proslavil, kot sem takrat mislil, da se spodobi. Popival sem več dni zapored. Kakšen tretji dan mi je natakarica prinesla časopis in mi s prstom pokazala na nekaj, za kar sem sprva mislil, da je mali oglas, in kjer je pisalo:
»Najinemu sinu Petru Čeferinu iskreno čestitava za diplomo na pravni fakulteti. Mama in oče.«
»Aja,« sem si rekel, »zato smo tukaj, ampak ...« Diplome ni bilo več. Nekje sem jo izgubil in šele precej pozneje, ko sem mislil, da je za zmeraj izgubljena, mi jo je prinesel kolega. Menda jo je našel v Figovcu.«