Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 35 €
041 670 666(pon.-čet.: 8.30-16.00, pet.: 8.30-14.30)
0

Kdo vlada svetu?

Noam Chomsky
Kdo vlada svetu?

Zaradi različnih vzrokov v Buklini spletni knjigarni te knjige ni možno kupiti.
Za več informacij se obrnite na založbo (v kolofonu levo) ali v kako drugo knjigarno.

Založba Modrijan
Leto izdaje 2017
ISBN 978-961-287-022-5
Naslov izvirnika Who rules the world?
Leto izdaje izvirnika 2016
Prevod Maja Novak
Urejanje Aleš Učakar

Tehnične lastnosti
mehka vezava
23,5 x 16 cm
520 g
286 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
družbene vede > sociologija
družbene vede > ekonomija
družbene vede > etnologija in antropologija
družbene vede > politika
družbene vede > pravo

Povej naprej

O knjigi

Knjiga Kdo vlada svetu? v 23 ›slikah‹ prikaže zgodovinske korenine in aktualne posledice ameriškega intervencionizma povsod tam, kjer je politika v zadnjih dveh stoletjih prepoznavala strateške politične ali ekonomske prednosti, katerih Američani niso želeli prepuščati drugim – drugim (konkurenčnim) dejavnikom ali preprosto domačinom. Ker pa je svet nadvse raznobarven in je v njem težko totalitarno ohranjati eno sámo linijo hegemonije, ni treba veliko, da se iz začetne odločne in brezkompromisne obrambe ›tekovin‹ brutalnega kapitalizma rojevajo čudna protislovja. Lahko si ogledamo samo Bližnji vzhod, kjer je danes v zmešnjavi velikih vojn, groženj z jedrskim orožjem, nepreštevnih proksi in ad hoc vojn, celo nedoločenega števila držav in ad hoc samozvanih držav težko z zanesljivostjo reči, kdo je v katerem trenutku zaveznik ali nasprotnik kogarkoli drugega; sploh so pa ta razmerja fleksibilna, že davno ne več toliko odvisna od nacionalnih motivov (čeprav so tudi ti še vedno boleče živi: glej primer Palestina!) kot, zdi se, borzno-strateških projekcij svetovnih bogatašev.Vprašanje ›kdo vlada svetu‹ je tako v precejšnji meri naslovljeno tudi na intelektualno, humanistično, racionalno ›elito‹ globalne javnosti. Navsezadnje so ›dobro misleče množice‹ tiste, ki v demokratičnih družbah podeljujejo politični mandat ponorelim sociopatom in megalomanom, ki si umišljajo, da prav oni vladajo svetu; če mu že ne morejo povsem, si ga pa vsaj lastijo. A nič več kot to. Pravi ›lastniki‹ bi morali biti namreč tudi dobri gospodarji. Če bi bili globalni hegemoni taki, denimo ne bi izstopali iz podnebnih paktov in zapuščali potomcem uničenega okolja.

Recenzija Bukla

Ja, res, kdo? V najnovejšem prevodu Chomskega v slovenščino (izvirno je knjiga izšla leta 2016), sicer ne boste našli povsem neposrednega odgovora na to vprašanje, vam bo pa Chomsky (1928), eden najbolj znanih in ostrih intelektualcev na svetu, natrosil mnogo izhodišč in podatkov za razmiš ljanje o tej temi. Jedrska (ne)varnost in skorajšnja kataklizma, ki se ji je svet za sedaj uspel izogniti (nekajkrat tudi za las) – pomenljivo je, da je šla Nobelova nagrada za mir leta 2017 v roke mednarodni kampanji za jedrsko razoroževanje Ican) – je, skupaj z raznimi niansami, na katere jedrsko oboroževanje in rožljanje s tem orožjem vpliva na globalne odnose, ena od tem, ki se ji v tej knjigi Chomsky posveča iz različnih perspektiv. A to je samo en vidik skozi katerega priznani lingvist in aktivist razmišlja o dinamiki zadnjih desetletij mednarodnih odnosov. Za epicenter, od koder Chomsky vleče svoja trditve in izvajanja, tako ali drugače ves čas jemlje Ameriko, saj podrobno secira mednarodne poteze različnih tamkajšnjih administracij in njihovo večno nekonsis tentnost, medijsko erozijo kakovostnega podajanja relevantnih vsebin pa ponazarja tudi tako, da denimo naključno vzame naslove in članke konkretnega časopisa New York Times – po njegovem najboljšega časopisa na svetu – v nekem dnevu in s podrobnim komentiranjem pokaže na njihovo vsebinsko šibkost. Chomsky knjigo sklene s poglavjem Gospodarji človeštva in se posveti družbeno-političnim izzivom, ki se mu zdijo ključni za prihodnost: vzhodna Azija, vzhodna Evropa in islamski svet. Kritičen razmislek o Ameriki in njenem vplivu na svet po drugi svetovni vojni.

Samo Rugelj, Bukla 137

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...