Skrb kot nasilje
Darja ZaviršekZaložba | Založba /*cf. |
Zbirka | Oranžna zbirka |
Leto izdaje | 2018 |
ISBN | 978-961-257-087-3 |
Leto izdaje izvirnika | 2018 |
Urejanje | Zoja Skušek |
mehka vezava
20 x 13,5 cm
360 g
299 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
družbene vede > sociologija
družbene vede > politika
družbene vede > pravo
Založnik o knjigi
Hendikep in kultura sta neločljivo povezana. Umestiti hendikep v kulturo pomeni dekonstrukcijo medikalizacije hendikepa ter pripoznanje telesne materialnosti in kulturne fluidnosti, pa tudi raznovrstnih oblik nasilja in iz njega izvirajoče travme.
Postsocialistični subjekt tiči globoko v preteklosti, tako v predrevolucionarnem obdobju grude in kmetstva kot v obdobju komunističnega paternalizma, ki je poznal ostre meje med »normalnim/zdravim« in »nenormalnim/bolnim« in je za »nesposobne« skrbel od zibeli do groba.
Tudi spol, »rasa« in etničnost v nekaterih kontekstih delujejo kot hendikep, ali pa hendikep še okrepijo. Reprezentacije hendikepa najdemo v literaturi, likovni umetnosti, fotografiji prostorov zapiranja in v medijih.
Postsocialistični neoliberalizem je v hendikepiranem telesu ugledal »za delo sposobno telo« pa tudi vir ekonomskih dobrin, ne pa tudi človekove subjektivitete in zmožnosti samodeterminacije.
Kontinuirane, raznovrstne forme subordinacije niso sprožile gibanja zatiranih za avtonomijo, temveč molk in podreditev, ki je pogojena s strahom pred pomanjkanjem virov za preživetje in z odsotnostjo skrbstvenega dela.
o avtorici
Darja Zaviršek je profesorica na Fakulteti za socialno delo. Deluje tudi na Inštitutu za kriminologijo ljubljanske Pravne fakultete. Raziskovalno in pedagoško se ukvarja s socialno antropologijo, socialnim delom ter zgodovino ženske emancipacije. Objavlja v domačem in tujem strokovnem in znanstvenem tisku. Napisala je več knjig, med njimi Ženske in duševno zdravje (1994) ter Hendikep in kulturna travma (2000). Kot gostujoča profesorica je predavala tudi na več tujih univerzah (Kijev, Budimpešta, Maastricht).
Recenzija Bukla
Skrb za hendikepirane, skrb za migrante, skrb za otroke, skrb za ženske … To je samo nekaj vrsti skrbi, ki se lahko hitro sprevržejo v novo obliko nadzorovanja, tudi kaznovanja, v novo obliko nasilja, v neopatriarhat, trdi sociologin ja Darja Zaviršek, redna profesorica na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, v svoji novi in izvirni monografiji Skrb kot nasilje, podkrep ljeni z mnogimi dejanskimi primeri iz različnih področij družbenega življenja. Strah pred neznanim, pred neprijetnim, in skrb zanj, tako po njenem mnenju postaneta politični kategoriji, ki proizvajata tak šno ali drugačno zapiranje in izolacijo drugačnih, pod krinko skrbi za diskriminirane družbene skupine pa neoliberalne vlade te procese izkoriščajo za to, da prikrijejo kapitalne vzroke za nasilje: ekonomsko pustošenje že tako revnih držav, iz katerih prihajajo migranti, povečevanje neenakosti v postsocialističnih državah, torej tudi v Sloveniji, pa tudi postopno izginjanje srednjega sloja na Zahodu. Skrb za šibkejšega kot prefinjena neoliberalna kategorija!
Samo Rugelj, Bukla 143
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
Sorodne knjige
-
-10% Zlati holokavst: Izvor cigaretne katastrofe in poziv k njeni odpravi Kako so proizvajalci cigaret ustvarili popoln stroj za zasvojenost in posledice kajenja napravili za »lanski sneg« 26,01 € 28,90 € Prihrani 2,89 € Dodaj v košarico
-
Od državljanov do gospode Socialna zgodovina zahodne politične misli od antike do srednjega veka 19,99 € Dodaj v košarico