Skrb kot nasilje

Založnik o knjigi

Hendikep in kultura sta neločljivo povezana. Umestiti hendikep v kulturo pomeni dekonstrukcijo medikalizacije hendikepa ter pripoznanje telesne materialnosti in kulturne fluidnosti, pa tudi raznovrstnih oblik nasilja in iz njega izvirajoče travme.

Postsocialistični subjekt tiči globoko v preteklosti, tako v predrevolucionarnem obdobju grude in kmetstva kot v obdobju komunističnega paternalizma, ki je poznal ostre meje med »normalnim/zdravim« in »nenormalnim/bolnim« in je za »nesposobne« skrbel od zibeli do groba.

Tudi spol, »rasa« in etničnost v nekaterih kontekstih delujejo kot hendikep, ali pa hendikep še okrepijo. Reprezentacije hendikepa najdemo v literaturi, likovni umetnosti, fotografiji prostorov zapiranja in v medijih.

Postsocialistični neoliberalizem je v hendikepiranem telesu ugledal »za delo sposobno telo« pa tudi vir ekonomskih dobrin, ne pa tudi človekove subjektivitete in zmožnosti samodeterminacije.

Kontinuirane, raznovrstne forme subordinacije niso sprožile gibanja zatiranih za avtonomijo, temveč molk in podreditev, ki je pogojena s strahom pred pomanjkanjem virov za preživetje in z odsotnostjo skrbstvenega dela.

o avtorici

Darja Zaviršek je profesorica na Fakulteti za socialno delo. Deluje tudi na Inštitutu za kriminologijo ljubljanske Pravne fakultete. Raziskovalno in pedagoško se ukvarja s socialno antropologijo, socialnim delom ter zgodovino ženske emancipacije. Objavlja v domačem in tujem strokovnem in znanstvenem tisku. Napisala je več knjig, med njimi Ženske in duševno zdravje (1994) ter Hendikep in kulturna travma (2000). Kot gostujoča profesorica je predavala tudi na več tujih univerzah (Kijev, Budimpešta, Maastricht).