Faces

Recenzija Bukla

Seveda v tej z mnogimi ilustracijami in fotografijami obogateni monografiji ne gre za kako naravno, evolucijsko zgodovino obraza (čeprav v njej nastopa tudi Darwin), saj je Belting (1935), nemški umetnostni zgodovinar in medijski teoretik ter avtor mnogih knjig, z njo napisal nekakšno kronologijo upodabljanja človeškega obraza od posmrtnih mask iz obdobja 7000 pr. n. št. do sintetičnih obrazov digitalne realnosti. Belting nas vodi od upodabljanja obraza v različnih kulturnih in religioznih kontekstih, kolonialnih pridobitev mask, ki pa so izzvenele brez kontekstualizacije njihove kulturne podlage, različnih tehnik portretiranja obrazov od 15. stoletja naprej, vključno z fotorealizmom, ki so ga takrat že obvladali, avtoportretiranja s strani različnih slikarjev (izvirni pristop Johanessa Gumppa, ki ga vidimo v hrbet, ko se gleda v ogledalo ter se hkrati riše, in Caravaggia, ki se nariše v podobi Goljatove glave v Davidovi roki, ko se ta pravkar spreminja v svojo posmrtno masko, pa Rembrandta v različnih časovnih obdobjih), gledaliških mask, ki so uprizarjale obraze od antike do današnjih dni, pa vse do poskusov fotografskega »arhiviranja« obrazov na začetku 20. stoletja, Baconove dekonstrukcije obraza, fotografije Gertrude Stein ob njenem portretu, uokvirjanja Jeana Cocteauja s strani Mana Raya, uporabe fotografij obrazov ameriških vojakov, ki so padli v Vietnamu kot medijskega pritiska revije Life za prenehanje vojne, večplastne analize Bergmanove Persone, prebarvanja in repliciranja obraza ter družbenopolitični kontekst portreta Mao Cetunga na Kitajskem in drugod skupaj z Warholovo interpretacijo. Fascinantna raziskava o neulovljivosti najbrž najpogosteje upodobljenega motiva v človeški zgodovini.

Samo Rugelj, Bukla 112-113

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.