Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 25 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Hiperobjekti

Filozofija in ekologija po koncu sveta
Timothy Morton
Hiperobjekti
25,00 € 25,00 € Prihrani 0,00 €
Za pridobitev Buklinega bonusa v vrednosti 0,75 € se prijavite ali registrirajte
Na zalogi, rok dobave 1-3 delovne dni Brezplačna poštnina

Povej naprej

Založba Krtina
Zbirka Krt
Leto izdaje 2018
ISBN 978-961-260-118-8
Knjiga je izšla s finančno podporo JAK RS.
Naslov izvirnika Hyperobjects
Leto izdaje izvirnika 2013
Prevod Katarina Rotar
Spremna beseda Blaž Mazi
Urejanje Luka Omladič

Tehnične lastnosti
mehka vezava
19,5 x 13,5 cm
320 g
266 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
filozofija

Založnik o knjigi

Timothy Morton (1968) je filozof in profesor na Univerzi Rice v Texasu. Je avtor številnih knjig in esejev s področja filozofije, ekologije, literature, glasbe, umetnosti in arhitekture. Med njegovimi najodmevnešimi deli so knjige Ecology without Nature (2007), Dark Ecology: For a Logic of Future Coexistence (2016), Humankind: Solidarity with Nonhuman People (2017), Being Ecological (2018). Sodeluje z umetniškimi ustvarjalci različnih področji, med njimi so Björk, Jennifer Walshe, Olafur Eliasson, Haim Steinbach, Emilija Škarnulytė in Pharrell Williams. Časnik The Guardian ga je označil za filozofa – preroka antropocena in zapisal, da njegove teorije lahko zvenijo nenavadno, a so uglašene z najbolj pretresljivo idejo, ki je vzniknila v 21. stoletju: da z antropocenom vstopamo v povsem novo fazo planetarne zgodovine.

Knjiga Hiperobjekti. Filozofija in ekologija po koncu sveta je njegovo prvo v slovenščino prevedeno delo. V njem povezuje značilne pojme svoje teorije: k objektom orientirano ontologijo, izhajajočo iz novejših filozofskih aktualizacij ontološkega materializma. »Ekologijo brez Narave« kot potrebo po kritičnem obratu ekološke misli pod pogoji antropocena, v katerem romantična Narava kot drugo človeka ne obstaja. Hiperobjekti so paradigmatične entitete te dobe (»globalno segrevanje«), katerih objektivnost je opisana kot viskozna, nelokalna, fazna in večdimenzionalna.

Recenzija Bukla

Timothy Morton je hiperproduktiven avtor, serijsko objavlja eseje, govori na odprtju umetnostnih razstav v najbolj znanih galerijah po svetu, objavlja videoposnetke predavanj, pleše na rejvih in draži javnost na blogu Ecology Without Nature, ki ima za ozadje rdečo zaveso iz serije Twin Peaks. Problematični deček okoljske filozofije je, resnici na ljubo, tudi popfilozof, ki ga marsikdo od uglednih kolegov ne sprejema in ceni, a po drugi strani sproža navdušujoče odzive, celo Žižka, in preseneča z izvirnostjo misli.
Bistvena poteza pričujoče knjige in Mortonovega dela nasploh je, da jasno pokaže, kakšna bo (morala biti) okoljska filozofija v antropocenu. Če smo se zadnja desetletja ukvarjali z vprašanji pristne narave in divjine, koliko artefaktičnega je še lahko v naravi, da ji lahko rečemo narava, v Hiperobjektih spoznamo, da so te razprave v veliki meri izgubile veter v jadra. Človekov vpliv na Zemljo in okolje je tako velik, da začenjamo govoriti o novi geološki dobi – dobi anthroposa, človeka.
Hiperobjekti postavijo na glavo tradicionalno dojemanje objektov in s tem zamajejo razmerje subjekta in objekta. To so objekti, ki jih ljudje preprosto ne zmoremo videti, saj se izmikajo upodobitveni moči uma ali jih kakor koli ustrezno (v kantovskem jeziku) aprehendirati. Razporejeni so skozi prostor in razvlečeni skozi čas v enotah, ki so tuje človeškemu dojemanju. »Hiperobjekt je lahko črna luknja. Hiperobjekt je lahko naftno polje Lago Agrio v Ekvadorju ali pa močvirje Everglades na Floridi. Hiperobjekt je lahko biosfera ali pa sončni sistem. Hiperobjekt je lahko seštevek vseh jedrskih snovi na Zemlji ali pa zgolj plutonija ali urana. Hiper­objekt je lahko zelo dolgotrajen proizvod človeške izdelave, denimo [ves kadar koli ustvarjen] stiropor ali plastične vrečke, ali pa seštevek vse brenčeče kapitalistične mašinerije. Hiper­objekti so potemtakem 'hiper' glede na neko drugo entiteto, ne glede na to, ali jih je neposredno ustvaril človek ali ne.« Lahko bi pomislili na sublimnost kantovskega neskončnega, a bi se zmotili: »Ob teh gromozanskih časovnih okvirih se počutimo ponižne, saj nas prisilijo, da se zavemo, kako blizu smo Zemlji. Veliko laže se je spopasti z neskončnostjo. Ob neskončnosti pomislimo na svoje kognitivne moči – zato je po Kantovem mnenju matematično sublimno spoznanje, da je neskončnost širna razsežnost, ki je ni mogoče prešteti in presega vse razsežnosti. Hiperobjekti pa niso večni. Namesto tega ponujajo zelo veliko končnost. Lahko mislim neskončnost. Ne morem pa prešteti do sto tisoč.«
Hiperobjekti so kot kozarec medu, v katerega potopimo dlan, le da medu v resničnem življenju ne vidimo in smo ves čas v njem. Globalno segrevanje je viskozno. Kamor koli gremo, je vedno že tu, se nas oklepa in nas ne spusti iz primeža. Razpolovni čas plutonija 239 je več kot štiriindvajset tisoč let, kar je skoraj toliko kot vidna človeška zgodovina.
Morton nikakor ne trdi, da okoljevarstvo ni več mogoče. Ravno nasprotno. Močno prepričanje, da bo sveta konec, če takoj ne ukrepamo, po njegovem mnenju preprečuje, da bi se zares lotili ekološke koeksistence na Zemlji. »Hiperobjekti torej pomenijo konec okoljevarstva, ki Naravo (orodje moderne) uporablja zoper moderno, ki se proti ognju bori z ognjem, proti materiji z materijo, proti sedanjosti s sedanjostjo […]. Kdo bi utegnil tudi misliti, da sta nas iz moderne potisnila okoljevarstvo in ekokritika. V resnici pa je bil to zadnji izdih vročega zraka na letalu moderne. Zunaj nas je čakal hiperobjekt, ki nas je tudi potisnil iz letala: zdaj smo v dobi asimetrije.«
Filozofski prerok antropocena je bil med misleci, ki jih je Nasa novembra 2016 povabila v New York na posvet o tem, kaj naj bi vsebovala zlata plošča na morebitni ponovitvi misije Voyager. Ker je bil ravno teden po ameriških volitvah in zmagi Donalda Trumpa, je tvitnil: »Danes potujem, da bom z Naso govoril, kaj naj posadijo na naslednji Voyager. Predlagal bom predsednika.« Njegovih zamisli ne prebirajo in uporabljajo zgolj filozofi. Vztrajno okužujejo tudi druge humanistične vede.

Blaž Mazi, Bukla 147

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...