Založba | Sophia |
Leto izdaje | 2012 |
ISBN | 978-961-6768-57-3 |
Naslov izvirnika | Das Kapital |
Prevod | Mojca Dobnikar |
trda vezava
24 x 17,5 cm
1.250 g
676 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
družbene vede > politika
filozofija
družbene vede > ekonomija
Založnik o knjigi
Novi prevod prve knjige Marxovega Kapitala prihaja v primernem trenutku, v času gospodarske krize, ko kapitalizmu, kakor je običajno v takšnih trenutkih, odpada človeški obraz, pod njim pa se odkriva njegova pošastna narava. Spajdašenost kapitalistov in njihovih političnih predstavnikov v nezakoniti ali zakoniti korupciji, rezanje socialne države ter delavskih plač in pravic v imenu konkurenčnosti, množična brezposelnost in revščina, ki se jima oblastniki le posmehujejo – razlogi, ki so množice v zadnjih mesecih prignali na ulice, se vse bolj kažejo ne kot osamljeni izbruhi krize vrednot ali pravne države, kakor jih skušajo predstaviti naši poklicni pravičniki, ampak kot običajni način delovanja kapitalizma. Med nami in našimi sosedi je razlika morda le v tem, da je zaradi obližev tranzicijskega gradualizma slovenski obraz kapitalizma zdržal nekoliko dlje. Objava Kapitala kapitalizma sicer ne bo sesula, kakor ga tudi ne bo sesul Kapital sam, ponuja pa priložnost, da množice prepoznamo skupen interes in kapitalizmu izpulimo čekane, s katerimi vsrkava naša življenja.
Karl Marx (1818–1883) je bil nemški revolucionar in kritik politične ekonomije. Kapital je bil njegovo življenjsko delo, otrok dveh desetletji ždenja v Britanski narodni knjižnici. Zamišljen je bil sicer kot večji projekt, ki naj bi obsegal kar šest knjig, vendar je za časa Marxovega življenja (1867) izšla le prva od poznejših treh. Ta je tudi tista, ki jo zdaj ponovno dobivamo v prevodu.
Recenzija Bukla
Ko je padel berlinski zid, so Marxov Kapital vsi vrgli v smeti. Tudi pri nas. Prepričani so bili, da ga ne bodo več potrebovali. Njegov čas je potekel. Vsaj tako se je zdelo. Toda ko je potem udarila velika finančna in gospodarska kriza, so vsi hoteli brati Kapital, toda smetišča so ga že davno reciklirala v Sedem korakov do sreče in podobne instantne učbenike srečnega življenja. Še celo v antikvariatih ga ni bilo več mogoče dobiti. Kapital je bil nenadoma most wanted. Ali bolje rečeno, postal je uspešnica, še preden je ponovno izšel – v novem prevodu.
Ko zagledate Kapital, izgleda kot slaba novica – to je namreč špeh. 670 strani! In to ne ravno malega formata. Pravo strašilo! Še huje: pošast! Ob tem se kakopak spomnite tudi na vse trače, ki so krožili o Kapitalu. Da je težak, kunšten in neprehoden. Da je poln filozofskih referenc, formul, abstrakcij, tujk in opomb. Da je nerazumljiv. Da ga leta 1867, ko je izšel, ni nihče razumel (in če bi ga hotel razumeti, bi moral vzeti leto dopusta, da bi ga sploh prebral). Da ga tudi kasneje, recimo v Jugoslaviji, ni nihče razumel. Da ga je Marx pisal ob petrolejki in na roko. Da ga je pisal kakih 16 let. Še dlje. In to v veliki revščini. Hej, kako naj zaupamo nekomu, ki je delal brez računalnika? In ki ni poznal elektrike? In ki ni imel polne riti? In ki se je s Kapitalom še sam mučil 16 let? Naj se še mi z branjem mučimo 16 let?
Brez panike. Tu nastopi dobra novica: ko boste brali Kapital, boste imeli občutek, da je bil napisan za vas. Za nas. Za 21. stoletje. Ko boste brali, kako nastajajo denar, privatna lastnina in kapital, kako ni v tem nič »magičnega« ali pa »božanskega« (pozabite na »nevidno roko trga«), kako je prosti trg le drugo ime za svobodo kapitala, ki lahko z ljudmi počne, kar hoče, kako je prav delavec ta, ki s svojim delom ustvarja vrednost, kako ga kapitalist plačuje le za del tega časa, kako delavec večino svojega delovnega časa dela zastonj, kako s tem ustvarja presežno vrednost, ki si jo prisvaja kapitalist, kako kapital temelji na izkoriščanju (delovne sile in neplačanega dela!), kako kapitalisti bogastvo, produkt presežne vrednosti, spreminjajo v kapital, ki potem s pomočjo raznoraznih finančnih “instrumentov” poganja samega sebe in ustvarja industrijsko rezervno armado (večji kot so profiti, večja je brezposelnost), in kako kapitalisti računajo, da delavci tega krvavega trika ne bodo spregledali, se vam bo zdel tako razumljiv kot Sedem korakov do sreče. Nam je Kapital bolj razumljiv, kot je bil razumljiv v času, ko je izšel. Ne, ni vam treba vzeti dopusta. Branje Kapitala – to so prave počitnice!
Marcel Štefančič, jr., Bukla 88
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
Sorodne knjige
- Problem povečevanja človeške energije s posebnim ozirom na pridobivanje energije sonca Druga, razširjena in dopolnjena izdaja 29,00 € Dodaj v košarico
- Moč humanizma Sedem stoletij svobodomiselnosti, raziskovanja in upanja; Humanistično prizadevanje za življenje po meri človeka 29,90 € Dodaj v košarico
- Totalna revolucija? Boj slovenskega punka pod komunističnim režimom Jugoslavije 25,00 € Dodaj v košarico