Logično-filozofski traktat

Založnik o knjigi

Nov prevod (Borut Cerkovnik) klasike 20. st., ki je bila v slovenščino prvič prevedena v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja (Frane Jerman) in je domala 40 let razprodana. Spremni besedili sta prispevala Andrej Ule in Tomaž Grušovnik.

Po številnih propadlih prizadevanjih, ki W. popolnoma izčrpajo in ga naredijo povsem malodušnega, je Traktat naposled prvič objavljen v Annalen der Naturphilosophie kot Logisch-philosophische Abhandlung z Russllovim uvodnikom, brez katerega ga nihče ni želel objaviti, pa čeprav W. ni bil pogodu.
Pri iskanju založnika je W. pomislil tudi na Ludwiga von Fickerja, ki mu je l. 1914 tik pred začetkom prve svetovne vojne zapustil 100.000,00 kron svoje dediščine (kar bi danes zneslo nekaj več kot 430.000,00 € ) z naročilom, naj jih razdeli med tiste umetnike, ki denar najbolj potrebujejo (med prejemniki so med drugim bili Kokoschka, Rilke in Trakl).

Von Ficker je po Krausovem vzoru v Innsbrucku izdajal časopis Der Brenner, forum za umetnost in kulturo, zato je W. razmišljal, da bi ga morda lahko zanimala tudi objava Traktata.

V pismu von Fickerju iz sredine oktobra 1919 zapiše: »Delo je strogo filozofsko in hkrati literarno, v njem pa ni čvekanja.« Ta izjava, s katero je W. najbrž želel samo priporočiti svoje delo založniku, ki se je specializiral za literaturo in kulturno kritiko, je postala odskočna deska za številne študije o literarni naravi Traktata, med katerimi je najbolj drzna teza Davida Rozeme: »V kolikor tak akt pisanja skozi to, kaj in kako slika, razjasnjuje dušo osebe, ga lahko upravičeno imenujemo neka vrsta poezije, saj ima bistveno lastnost vse poetike: skozi katarzo služi oblikovanju strasti … To torej predlagam glede Traktata: da je najhvaležneje in najbolje, če ga beremo kot pesnitev.«