Logično-filozofski traktat
Ludwig Wittgenstein
| Založba | LUD Šerpa |
| Zbirka | Klasična Šerpa |
| Leto izdaje | 2023 |
| ISBN | 978-961-7199-00-0 |
| Naslov izvirnika | Logisch-Philosophische Abhandlung |
| Leto izdaje izvirnika | 1921 |
| Prevod | Borut Cerkovnik |
mehka vezava
22,5 x 14 cm
410 g
278 strani
Tip knjige
filozofija
Kategorije
filozofija
Založnik o knjigi
Nov prevod (Borut Cerkovnik) klasike 20. st., ki je bila v slovenščino prvič prevedena v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja (Frane Jerman) in je domala 40 let razprodana. Spremni besedili sta prispevala Andrej Ule in Tomaž Grušovnik.
Po številnih propadlih prizadevanjih, ki W. popolnoma izčrpajo in ga naredijo povsem malodušnega, je Traktat naposled prvič objavljen v Annalen der Naturphilosophie kot Logisch-philosophische Abhandlung z Russllovim uvodnikom, brez katerega ga nihče ni želel objaviti, pa čeprav W. ni bil pogodu.
Pri iskanju založnika je W. pomislil tudi na Ludwiga von Fickerja, ki mu je l. 1914 tik pred začetkom prve svetovne vojne zapustil 100.000,00 kron svoje dediščine (kar bi danes zneslo nekaj več kot 430.000,00 € ) z naročilom, naj jih razdeli med tiste umetnike, ki denar najbolj potrebujejo (med prejemniki so med drugim bili Kokoschka, Rilke in Trakl).
Von Ficker je po Krausovem vzoru v Innsbrucku izdajal časopis Der Brenner, forum za umetnost in kulturo, zato je W. razmišljal, da bi ga morda lahko zanimala tudi objava Traktata.
V pismu von Fickerju iz sredine oktobra 1919 zapiše: »Delo je strogo filozofsko in hkrati literarno, v njem pa ni čvekanja.« Ta izjava, s katero je W. najbrž želel samo priporočiti svoje delo založniku, ki se je specializiral za literaturo in kulturno kritiko, je postala odskočna deska za številne študije o literarni naravi Traktata, med katerimi je najbolj drzna teza Davida Rozeme: »V kolikor tak akt pisanja skozi to, kaj in kako slika, razjasnjuje dušo osebe, ga lahko upravičeno imenujemo neka vrsta poezije, saj ima bistveno lastnost vse poetike: skozi katarzo služi oblikovanju strasti … To torej predlagam glede Traktata: da je najhvaležneje in najbolje, če ga beremo kot pesnitev.«
Recenzija Bukla
Prvi prevod Logično-filozofskega traktata, ki ga je kot edino za življenja objavljeno delo napisal avstrijski filozof Ludvig Wittgenstein (1889–1951), je v slovenščini v prevodu Franeta Jermana prvič izšel leta 1976 in je bilo eno najljubših filozofskih del mojega očeta. Čeprav sem bil ob izidu prevoda star deset let, se živo spomnim, da je bila ta knjiga, v kateri je Wittgenstein med seboj v natančno, nikoli do konca razjasnjeno strukturo povezal filozofske in logične probleme, pogosto na njegovi mizi. Ko sem jo zdaj spet poiskal med njegovo zbirko filozofije, je iz nje padel izrezek članka, ki ga je o Wittgensteinu in njegovem delu leta 1989, torej ob stoletnici filozofovega rojstva, za Naše razglede napisal (tudi filozof) Andrej Ule. Najbrž zato ni naključje, da je Ule k novemu prevodu Boruta Cerkovnika (ta priznava, da je bil Jermanov prevod marsikje izvrsten – na prvi strani, denimo, je spremenil/črtal samo eno besedo) prispeval poglobljeno spremno besedo, nov prevod pa izhaja ob stoletnici izvirnega izida (tokrat brez uvodne besede Bertranda Russlla, zaradi katere sta se z Wittgensteinom sprla in razšla). Zdaj že klasično filozofsko delo, ki je še vedno predmet mnogih simpozijev – tudi pri nas!
Samo Rugelj, Bukla 171–172
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
