Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 29 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Nastanek in razvoj znanstvenega dejstva

Uvod v nauk o mišljenjskem slogu in mišljenjskem kolektivu
Ludwik Fleck
Nastanek in razvoj znanstvenega dejstva
20,00 € 20,00 € Prihrani 0,00 €
Za pridobitev Buklinega bonusa 0,60 € se prijavite ali registrirajte
Rok dobave 2-10 delovnih dni, na zalogi pri dobavitelju

Knjigo zavijemo v darilni papir in zavežemo s trakom. Račun prejme kupec, knjigo obdarovanec.

2,90 €


Založba Krtina
Zbirka Temeljna dela
Leto izdaje 2022
ISBN 978-961-260-146-1
Knjiga je izšla s finančno podporo JAK RS.
Naslov izvirnika Entstehung und Entwicklung einer wissenschaftlichen Tatsache
Leto izdaje izvirnika 1980
Prevod Samo Krušič

Tehnične lastnosti
mehka vezava
20 x 13,5 cm
260 g
216 strani
Tip knjige
filozofija
Kategorije
filozofija
družbene vede > sociologija

Povej naprej

Založnik o knjigi

Nastanek in razvoj znanstvenega dejstva je Fleckova edina znanstvena monografija. Njena poglavitna teza je, da na nastanek in razvoj znanstvenega dejstva bistveno vplivajo družbeno-historične okoliščine, v katerih je bilo to dejstvo »odkrito«. Fleck na različnih primerih iz znanstvene zgodovine – zlasti na primeru odkritja sifilisa – dokazuje, da znanstvene raziskave in teorije ne nastajajo v idejnem vakuumu, temveč so vpete v dolgi niz predhodnih idej, pojmov in hipotez, od katerih so številni nastali izven znanstvene domene in so prepreženi z mitološkimi, religioznimi in podobnimi vsebinami. Znanstveniki tako niso izolirani racionalni agensi, temveč so del širših miselnih kolektivov, ki so skozi čas razvili vrsto implicitnih kriterijev, na podlagi katerih pojave, ki jih proučujejo, označujejo za (ne)smiselne in (ne)resnične. Ti kriteriji pa niso izključno znanstveno-teoretskega značaja, ampak so pogojeni s prostorom, časom in kulturo, v katerih so nastali. Fleck na ta način odpira zanimiva vprašanja o naravi resnice in znanstvene vednosti, o odnosu med družbo in znanostjo itd.

Ludwik Fleck je bil poljsko-judovski mikrobiolog, zdravnik in filozof, ki se je v zgodovino misli zapisal zlasti po zaslugi svojih del s področja historične epistemologije ter zgodovine in sociologije znanosti. Fleck, ki ga je odmevni francoski filozof in antropolog Bruno Latour proglasil za »ustanovitelja sociologije znanosti«, je bil izjemno pronicljiv mislec, čigar ideje pa so zaradi vrste zunanjih (politično-gospodarskih) dejavnikov ostale dalj časa domala povsem neznane. Fleck je namreč večino svojih del objavil v izredno napetih časih (med vzponom in prevlado nacizma), ki njegovim razmislekom o družbeni pogojenosti znanstvene vednosti niso bili pretirano naklonjeni. Kot Jud je po izbruhu druge svetovne vojne pristal najprej v lvovskem getu ter nato v Auschwitzu in Buchenwaldu. Čeprav je vse te grozljive preizkušnje uspešno prestal, so v njegovo ustvarjalno pot vendarle vstavile pomembno zarezo, saj je v zadnjih letih svojega življenja objavil zelo malo. Fleckovo delo je pričelo prepoznavnost zlagoma pridobivati šele, ko ga je v svoji Teoriji znanstvenih revolucij (1962), ki še danes velja za najpogosteje citirano delo s področja filozofije znanosti, omenil Thomas Kuhn, ki je Flecka oklical za svojega idejnega predhodnika.


Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...