Bahamski dokument

Recenzija Bukla

Najnovejši roman celjskega odvetnika in pisatelja Igorja Karlovška – njegovi prejšnji dve deli sta bili angažirani mladinski Teci! iz leta 2016 in politično obarvani Odvetnik iz leta 2014 – spada v avtorjevo serijo tranzicijskih del. Ta so pogosto obarvana s kriminalno ali kako drugače napeto vsebino, Karlovšek pa jih piše že od devetdesetih let naprej (denimo Rodoljub in Klan iz leta 1994). Tokrat je posegel na področje tajkunov in njihovih finančnih mahinacij, ki so v letih krize izčrpale Slovenijo in ji naredile bančno luk njo. Glavna junakinja je 34-letna okrožna tožilka Andreja Bajc, ki je izbrana, da bi začela pogajanja s finančnim mogotcem Primožem Levstikom, karizmatičnim poslovnim čarodejem, ki je oznanil, da se želi pogajati z vlado o pol milijarde evrov premoženja, ki ga je po mnenju tožilstva nezakonito odpeljal iz države. Andreja se spravi na pot, ki jo vodi v Frankfurt, kjer misli, da se bo sestala z Levstikom, a to je šele prva in zelo kratka postaja na presenetljivem in z mnogimi povsem nepričakovanimi dejstvi posejanem nadaljevanju romana, ki nas vodi od Finske do Bahamov. V njem se izkaže ne samo to, da ima sestro, za katero ni vedela, temveč tudi to, kdo je v resnici njen oče. Vsa nova spoznanja jo spravijo v velike načelne in moralne dileme, s katerimi se do zdaj ni ukvarjala, od tega, ali naj se iz tožilke prelevi v branilko oziroma odvetnico, pa do tega, da vse te napete finančno-politične igrice doživlja pod svojevrstnim notranjim pritis kom, saj se vse bolj bliža čas njenega poroda. Karlovškov roman kot odmev na slovensko tajkunsko stvarnost zadnjih let.

Samo Rugelj, Bukla 132-133

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.