Sedem kratkih lekcij iz fizike

Recenzija Bukla

Kar so pred skoraj štirimi desetletji pomenile Weinbergove Prve tri minute in potem pred nekaj manj kot tremi desetletji Hawkingova Kratka zgodovina časa, se morda zdaj obeta Sedmim kratkim lekcijam iz fizike italijanskega teoretičnega fizika Carla Rovellija. Ko sem se ob koncu leta 2015 sprehajal po londonskih knjigarnah, sem opazil lično oblikovano knjižico z galaksijo na naslovnici in naravoslovnim naslovom, ki me je pritegnila, vendar ne toliko, da bi jo takoj kupil. Nekaj mesecev kasneje sem ugotovil, da je knjiga Sedem kratkih lekcij iz fizike že postala velika prodajna uspešnica, hitro pa smo dobili tudi njen prevod v slovenščino. V njem nas Rovelli z razumljivim jezikom pelje skozi zakonitosti sodobne fizike, nam kaže, kako so se prepletale in dopolnjevale posamezne teorije, ki veljajo danes, ter nam ob tem razkrije tudi miselni razvoj posameznih znanstvenikov in ovinkasto pot, ki včasih pelje do končnega premisleka. Vse skupaj pa se začne že daleč nazaj, z enim od fantovskih let, ki jih je mladi Albert Einstein prebil v brezciljnem pohajkovanju – samo nekaj let zatem pa nato objavil tri članke, od katerih bi si vsak zaslužil Nobelovo nagrado. Knjigo je prevedel fizik Alojz Kodre – prevajalec Štoparskega vodnika po galaksiji.

Samo Rugelj, Bukla 123-124

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.