Slovenska ljudska balada
Marjetka Golež Kaučič
| Založba | ZRC, ZRC SAZU |
| Zbirka | Folkloristični zvezki |
| Leto izdaje | 2018 |
| ISBN | 978-961-05-0071-1 |
| Leto izdaje izvirnika | 2018 |
mehka vezava
21 x 15 cm
430 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
zgodovina > kulturna zgodovina
družbene vede > etnologija in antropologija
umetnost > glasba
Založnik o knjigi
Knjiga celostno obravnava slovensko ljudsko balado v njeni vsebinski in formalni podobi. Pregledno in z uporabo različnih pristopov vključuje teksturne in kontekstualne vidike, a se osredinja na vsebino, na zgodbo in njena sporočila. Slovensko ljudsko balado primerja z umetno balado, ukvarja pa se tudi z literarizacijo balad ali baladnih tem. Ponovno presoja domače in tuje teoretske in metodološke premisleke o tem enigmatičnem žanru in ponuja nove odgovore na vprašanja o njegovi definiciji, tipologiji, značilnostih, specifičnostih in univerzalnostih. Zasnovana je kot kombinacija identifikacijskega in interpretativnega postopka in tekstne analize ter temelji na folklorističnih in medbesedilnih toretskih izhodiščih, pri tem pa za izhodišče vzame izbrane primere balad od Lepe Vide in Kralja Matjaža, prek Ribe Faronike, Godca pred peklom, Desetnice, Mrtvaške kosti, Marije in brodnika, pa vse do Lovčevega pogreba. Slovensko ljudsko balado prikazuje kot del izjemno obsežnega ustvarjalnega kontinuuma, ki lahko pokaže izročilno, umetniško in estetsko ter emotivno vrednost. Za tiste, ki balade pojejo, in za tiste, ki jih poslušajo ali berejo.
Recenzija Bukla
Metka Golež Kaučič, profesorica slovenske književnosti na Univerzi v Novi Gorici, v novem Folklorističnem zvezku poudarja, da je balada v evropskem in slovenskem znanstvenem prostoru ena najbolj bogatih in ohranjenih kulturnih stvaritev. Spada med najbolj zanimive in raziskane, a še vedno skrivnostne ter žanrsko najteže določljive ljudske pesmi. O njej imamo številne razprave – z nekaterimi avtorji in avtoricami v uvodu tudi polemizira – nimamo pa še monografije, ki bi, kot ugotavlja, vsebovala pregled in analizo balad po vsebinski razvrstitvi ter poskus aplikacije novih pogledov, ki bi lahko v raziskovanje balad prinesli nova spoznanja. Zaradi izjemne raznovrstnosti snovi v naši ljudski baladi vseh tipov si Marjetka Golež Kaučič takega cilja v popotovanju po njenih zgodbah tudi sama ni zastavila. Je pa balado predstavila z značilnimi primeri, ki pomagajo pri ugotavljanju, »da je specifična v svojih izvirnih snoveh in obdelavah, prinesenih od drugod«.
Iztok Ilich, Bukla 142
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
Sorodne knjige
-
Kuharske bukve Faksimile s prevodom v sodobno slovenščino in barvno prilogo 31,00 € Dodaj v košarico -
Zgodbe iz konzerve Zgodovine predelave in konzerviranja rib na severovzhodnem Jadranu 19,00 € Dodaj v košarico -
Slovenija Kulturna dediščina na stičišču Alp, Sredozemlja, Panonske nižine in Balkana 23,90 € Dodaj v košarico
