Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 29 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Festival Pranger: 19. Srečanje pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije

Festival Pranger: 19. Srečanje pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije

19. Srečanje pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije

Ljubljana, Rogaška Slatina
5.–9. julij 2022


Prangerjevi kritiki so izbrali!


Festival Pranger (5.–9. julij 2022) – 19. srečanje pesnikov, kritikov, prevajalcev in bralcev poezije –, ki v središče s kritiško refleksijo devetih pesniških zbirk postavlja dostojanstvo umetnosti in spoštljivo debato, letos prinaša tri nove Prangerjeve kritičarke in kritike z dvoletnim mandatom. Vsak po tri pesniške zbirke iz leta 2021, za katere so presodili, da si zaslužijo podrobnejšo obravnavo, so tako prvikrat izbirali: Silvija Žnidar, dr. Alen Albin Širca in Denis Škofič.

Osrednji del festivala se bo odvil med 7. in 9. julijem v Rogaški Slatini. Konceptualna razprava, 5. julija, in Prangerjev pesniški večer, 6. julija, pa bosta zasedla Trubarjevo hišo Literature v Ljubljani.

Maja bo v Rogaški Slatini zaključek natečaja ELA – Mali Pranger za osnovnošolsko poezijo, jeseni pa v Ljubljani in Mariboru še Kritiški studio.


Kritiški izbor 2022

Silvija Žnidar


Nina Dragičević: To telo, pokončno (ŠKUC, LJ)
Nina Dragičevič, aktualna Jenkova nagrajenka in vsestranska umetnica, se je s pesniško zbirko na Prangerju znašla drugič. Prvikrat 2020 z veličastno poemo Ljubav reče greva. Za To telo, pokončno je Petra Koršič v recenziji za Radio Slovenija – ARS zapisala:« Pokončno telo gleda pred seboj zdajšnji trenutek in je v odnosu z jezikom kritično, sočno, jezno.« Ana Lorger pa je za Literaturo strnila: »Pesniška zbirka zaradi kurziv, ritma in močnih podob skorajda ustvarja dramske elemente prostora in časa, od nas zahteva, da si predstavljamo, 'predstavljajte si!', kliče pesniški jaz ali pa zapiše: 'kakšen prizor!«
Jernej Županič: Orodje za razgradnjo imperija (LUD Literatura, LJ)
Na Prangerju je bil že obravnavan njegov pesniški prvenec Tatar, v letih 2012 in 2013 pa je sodeloval tudi kot eden izmed Prangerjevih selektorjev. »Zbirka predstavlja premislek o jeziku in poeziji kot taki. Domiselno in zrelo. Županič resno preigrava jezikovno analizo, premišljevanje in številne literarne, glasbene, filozofske in zgodovinske reference. Opozoriti je, da avtor ni cinik. Ne igra se boga in ne zapušča plemena, temveč je pesniški jaz novi raziskovalec. Kritičen je do ureditve sveta in do mikrokozmosov,« pa je v oceni Orodja za razgradnjo imperija zapisala Tonja Jelen (MMC RTV SLO)
Natalija Milovanović: Samoumevno (CSK, LJ)
Milovanovićeva – rodila se je v Srbiji, odraščala pa v Bosni in Hercegovini ter Sloveniji, zdaj živi v Avstriji – je za prvenec Samumevno prejela Nagrado Slovenskega knjižnega sejma. »Iz spomina lahko ogromno črpamo in to je eden od virov moje poezije. O odnosu med osebnim in kolektivnim spominom sem se veliko spraševala, predvsem, ker vidim potencialno težavo v avtentičnosti glasu. Ali naj torej jaz razlagam zgodbo babice, ki je sama noče povedati? S pomočjo drugih umetniških del – z branjem, gledanjem gledaliških predstav, filmov – sem se odločila, da bom ta spomin vendarle 'izpričala'«. Natalija Milovanović za Dnevnik


dr. Alen Albin Širca


Cvetka Lipuš: Odhajanje za začetnike (Beletrina, LJ)
Avstrijska pesnica slovenskega porekla, ki je 15 let živela v ZDA, tudi prejemnica nagrade Prešernovega sklada leta 2016, je za svojo zadnjo pesniško zbirko povedala: »Osnovna zamisel je bila napisati priročnik za razna odhajanja. Mikalo me je preoblikovati popularni žanr priročnikov povsem po svoje, za drugo zvrst besedila.« Maja Črepinšek pa je za Buklo zapisala: »Naslov pesniške zbirke je duhovit, samoironičen namig na priročnike za samopomoč, toda vsebina, ki odkrito, s srcem na dlani, pripoveduje o odhajanjih vseh vrst, kakršna izkušamo vse življenje, je predvsem iskreno vabilo na tisoč in eno pot k sebi.«
Meta Kušar: Zmaj (Litera, MB)
Z Metko Kušar smo se na Prangerju že srečali, tako v vlogi kritičarke kot izbrane pesnice. »Fina pesniška preja je stkana iz čustev, čutov in (raz)uma, iz drobnih detajlov narave in zgodovine, družinske, avtobiografske, in kolektivne, iz iskrivih miselnih prebliskov, tudi takšnih s kritično ostjo. Vendar ost ni strupena, ne rani in ne boli, ne gre za napad s prstom v oko, kakršnih okrog nas mrgoli,« pa je za Zmaj v Večerovi recenziji zapisala Darka Zvonar Predan
Neža Zajc: Brez slovesa (Slovenska matica, LJ)
Neža Zajc je za Pranger izbrana prvič. »Zbirka Brez slovesa pretresljivo sooča z minevanjem. V grobem bi jo lahko razdelili na dva dela: na pesmi o jasnem, dejanskem soočenju s smrtjo, in na pesmi, ki o smrti govorijo z religioznega vidika. Oboje pa je neposreden pesniški rez, ki pač ne prizanaša.«_Tonja Jelen za MMC RTV SLO. Avtor spremne besede k zbirki Denis Poniž je pridal: "V tem svetu, kjer so naše zaznave največkrat le slutnje, vpete med rojstvo in smrt, se pesnica krčevito trudi, da bi našla najbolj ustrezne podobe, vendar ne takih, ki nas omamljajo s svojo blagoglasnostjo, ampak ostre, trde, take, ki razprejo našo zavest in očistijo naš pogled."


Denis Škofič


Janez Ramoveš: Skupinska slika (Cankarjeva založba, LJ)
Poezije Janeza Ramoveša, polna obešenjaškega humorja, krutosti in bizarnosti, zapisane v poljanskem narečju, se ne bi sramoval niti eden najbolj odbitih post-punk bendov The Tiger Lillies.
»Ta zbirka je nekakšen logičen zaključek treh knjig: Staroselski ciklus, Skuz oken streljam kurente, zadnja je Skupinska slika. Na ta način ne mislim več pisati. V prvi knjigi je Zdravko Duša v spremni besedi ugotovil, da je prostor nastajanja za tovrstno poezijo odločilen. Poljanska dolina so kraji kjer se ceni fizično delo in kjer se govori narečje, kar sem izkoristil v svoj prid tako, da sem začel pisati.« Janez Ramoveš za Radio Slovenija – ARS program. Anja Grmovšek (Koridor) je zbirko uvrstila med osebna tri priporočila izdaj z letnico 2021.
Kristina Hočevar: Rujenje (CSK, LJ)
»Izpeljava pomena besede rujenje se navezuje tudi na simboliko rujnih barv, denimo rdečenje, ali pomena, ki ga ponuja blizuzvočnica rjutje, kot vrsta oglašanja,« pojasnjuje avtorica, v recenziji pa je Veronika Šoster (Literatura 360/361) zapisala: »Izkušnja branja te zbirke je edinstvena, saj gre za trojezično (slovensko-angleško-kitajsko) pisanje, besede pa se mešajo, celo v okviru enega samega verza. (…) Kot celota (in skupaj z razstavo) pa zazveni kot izjemno močno orodje, ki odpira oči in pokaže na skrajnosti poseganja zasebnost v imenu varnosti (…)..«
Kristina Kočan: Selišča (Litera, MB)
»S temo minevanja je Kristina Kočan povezana že od prvenca, in sicer tedaj eksplicitno s temo smrti. Motrenje naravnih prizorov se je v zadnji knjigi poglobilo. Njena lirika tako drsi med kontemplacijo ob naravi in intimnimi doživetji v mikrokozmosu ter se gradi predvsem z vse močnejšo predajo v poglabljanje v jezikovno strukturo, imenovano ludistično raziskovanje pesniškega sredstva.»_Petra Koršič za MMC RTV SLO

Urnik razprav v Rogaški Slatini

Vse kritiške razprave bo vodila Stritarjeva nagrajenka 2017, Maja Šučur.

Četrtek, 7. 7. 22, Kulturni center, Rogaška Slatina, ob 14.00 (do 17.50)
Kristina Hočevar: Rujenje (CSK, LJ)
Neža Zajc: Brez slovesa (Slovenska matica, LJ)
Nina Dragičević: To telo, pokončno (ŠKUC, LJ)

Petek, 8. 7. 22, Kulturni center, Rogaška Slatina, ob 9.30 (do 13.20)
Natalija Milovanović: Samoumevno (CSK, LJ)
Meta Kušar: Zmaj (Litera, MB)
Janez Ramoveš: Skupinska slika (Cankarjeva založba, LJ)

Sobota, 9. 7. 22, Kulturni center, Rogaška Slatina, ob 9.30 (do 13.20)
Kristina Kočan: Selišča (Litera, MB)
Cvetka Lipuš: Odhajanje za začetnike (Beletrina, LJ)
Jernej Županič: Orodje za razgradnjo imperija (LUD Literatura, LJ)


Ekipa Prangerja se že veseli iskrivih in navdihujočih razprav in branj, vas pa vabimo, da se nam pridružite.

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...