Izšla je nova številka revije Ljubljana med nostalgijo in sanjami

Mestna knjižnica Ljubljana je izdala novo številko revije Ljubljana med nostalgijo in sanjami. Revija je že na voljo v knjižnicah! 

Kakšno vsebino prinaša, pa si lahko preberete v uvodniku, ki ga je pripravil Tomaž Miško:

"V letu 2021 obeležujemo obletnici politika, podjetnika in diplomata Ivana Hribarja (1851–1941) ter pisatelja, publicista in urednika Josipa Jurčiča (1844–1881). Moža različnih intere­sov, poklicnih poti in talentov je usoda za kratek čas združila v Ljubljani. Tukaj je Jurčič od leta 1872 vodil uredništvo Slo­venskega naroda, Hribar pa je štiri leta kasneje zasedel mesto vodje ljubljanskega generalnega zastopništva praške banke Slavija. Cenjeni literat in obetajoči gospodarstvenik sta se v Narodovem uredništvu spoznala in postopoma razvila prijatelj­sko vez, ki je trajala do prezgodnje Jurčičeve smrti leta 1881.

Hribar ni premogel Jurčičeve literarne nadarjenosti. Nje­govi zgodnji pesniški poskusi, ki jih je objavil v zbirki Br­stje (1872), niso poželi uspeha. Komentator v oceni v Slo­venskem narodu je celo zapisal, naj gospod Hribar »nič več verzov ne greši. Vse to, kar nam iz sebe podaja, kar ni po­snemano, ni poezija, je igrača. Literarno polje je široko, naj si izbere drug okrog, kjer bode delal za naš narodni razvitek zares s koristjo.« Avtor se pod članek ni podpisal, slogovno pa sestavek pripisujejo prav uredniku Jurčiču. Ta je nevede izrazil napoved, da bo mladi gimnazijec nekoč zares izra­zito koristil narodnemu razvoju, čeravno ne na literarnem področju. Hribar je leta 1896 za petnajst let prevzel krmilo ljubljanskega magistrata in vodil uspešno obnovo in moder­nizacijo Ljubljane po katastrofalnem potresu. Preobrazbo zaspanega provincialnega mesta v moderno središče, ki si ga je po Hribarjevem prepričanju zaslužil prebujajoči se narod, je opisal dr. Peter Krečič v prispevku Gradbena dejavnost v času ljubljanskega župana Ivana Hribarja.
Razburkano politično dogajanje tistega časa, v katerega sta bila v različni meri vpeta protagonista tega uvodnika, je najimenitneje povzeto v neprekosljivi Jurčičevi humoreski Kozlovska sodba v Višnji Gori. Delo obravnava dogajanje na slovenskem podeželju v devetnajstem stoletju, beremo pa ga lahko tudi v kontekstu tedanje družbene realnosti kot v satiro odeto napoved slovenske malomestne politične in kulturne polarizacije, ki se je okrepila ravno v času prvih šti­rih let Jurčičevega dela v Ljubljani. Politične struje so razu­mele in izkoriščale propagandni potencial časopisov, poleg širjenja političnih in kulturnih pogledov pa je periodični tisk nemalokrat brez zadrege objavljal osebna obračunavanja med političnimi nasprotniki, ki so marsikdaj presegla mejo dobrega okusa. Karmen Jančar je v besedilu Lahko bi bila prijatelja orisala del tega dogajanja na primeru časopisne ko­respondence Josipa Jurčiča in Jakoba Alešovca.

Alešovec je bil tudi sam publicist in časopisni urednik, danes se nanj spomnimo predvsem kot na pisca prvih krimi­nalnih pripovedi v slovenskem jeziku. Kot privrženec kon­servativne Bleiweisove politične opcije je nasprotno stran neusmiljeno smešil in po njej udrihal v priljubljenem sloven­skem humorističnem listu Brencelj, ki velja za prvega svoje vrste pri nas. Brencljev uspeh je spodbudil izdajanje številnih drugih satiričnih časopisov v drugi polovici devetnajstega stoletja, tradicijo politično obarvanega humorja pa so nada­ljevali številni poskusi tovrstnih izdajanj v obdobju do druge svetovne vojne in tudi kasneje. Kar lepo število humorističnih publikacij hranimo tudi v zbirki Slovanske knjižnice, popis naslovov tega dragocenega gradiva je pripravila Simona Pe­čenik v prispevku Od Brenclja do Pavlihe.

V zaključnem članku Ljubljanski mestni simboli skuša dr. David Petelin orisati pomen mestnih simbolov kot ključ­nih točk, v katerih se izraža identifikacija mestnega prebival­stva s svojim bivalnim okoljem. Zanimivo vprašanje, ki ga besedilo odpira, je historični domet današnjih in nekdanjih mestnih simbolov. Nabor simbolnih podob iz prazgodovin­ske dobe in starega veka je povezan s preteklimi verovanji, kultnimi predmeti ali organizacijo prvotnih naselbin na lju­bljanskem območju. Ti simboli so bili v preteklosti precej manj prisotni, z novejšimi raziskavami pa so pridobili na veljavi in so danes neločljivo povezani z lokalno identiteto.

Jubilejni deseti letnik revije smo zasnovali z željo po pri­kazu različnih pogledov na zgodovino in identiteto našega mesta ter vidnejše lokalne osebnosti. Nadejamo si, da zmore pestrost tematik nagovoriti širši krog občinstva in obenem ponuja dovolj raznolikega in zanimivega branja tudi indivi­dualnemu bralcu."

Mestna knjižnica Ljubljana vabi k branju!