Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 35 €
041 670 666(pon.-čet.: 8.30-16.00, pet.: 8.30-14.30)
0

S Finžgarjem in Stepančičem POD SVOBODNO SONCE!

S Finžgarjem in Stepančičem POD SVOBODNO SONCE!

V Cankarjevem domu je do 5. februarja odprta razstava z naslovom POD SVOBODNIM SONCEM.

Razstava POD SVOBODNIM SONCEM v Cankarjevem domu je posebna tudi zaradi edinstvenih dogodkov ob njej. Obiskovalcem so na voljo štirje komentirani ogledi z avtorji stripa Pod svobodnim soncem, ilustratorjem Damijanom Stepančičem, avtorjem dramske priredbe Goranom Vojnovićem ter avtorjem spremnega besedila in Finžgarjevim sorodnikom prof. dr. Janezom Bogatajem. Vsak bo izhajal iz svoje izkušnje doživljanja največjega slovenskega zgodovinskega epa in pogleda na aktualnost Finžgarjevega romana, ki tudi 110 let po prvi knjižni izdaji še vedno navdihuje, prof. dr. Janez Bogataj pa tudi iz izkušnje petnajstletnega skupnega življenja s svojim starim stricem Finžgarjem. 

Termini komentiranih ogledov:

- 12. januar ob 17. uri: prof. dr. Janez Bogataj
- 13. januar ob 17. uri: Damijan Stepančič
- 1. februar ob 17. uri: Goran Vojnović
- 3. februar ob 17. uri: Damijan Stepančič

Število udeležencev pri posameznem vodenju je omejeno na dvajset ljudi. Potrebne so predhodne prijave na stiki@cd-cc.si. Posamezno vodenje traja okoli uro.

Ilustrator Damijan Stepančič se je stripa lotil velikopotezno, ujel je monumentalne trenutke pripovedi, s suvereno likovno govorico to njihovo veličino še poudaril, obenem pa ostal senzibilen pri tistih likovnih elementih, ki gradijo značaje junakov in oseb. Nastal je obsežen, pretresljiv in navdihujoč roman v stripu, ki na kar sto petdesetih straneh pripoveduje zgodbo o tem, kako so naši predniki iskali in si izborili prostor pod svobodnim soncem. Roman, ki je nastal kot buditev narodne zavesti Slovencev in ki je navdihujoč še danes.

Katarina Hergouth, kustosinja razstave, je poudarila, da je na razstavi del Stepančičevih ilustracij iz stripa predstavljen v povečani obliki, ki pri takšnem načinu predstavitve zasijejo v svoji luči ter učinkujejo še bolj monumentalno in udarno. Po drugi strani razstava – s predstavitvijo Stepančičevih skic in študij – odkriva intimnejši del umetnikovega snovanja in ustvarjanja ilustracij, kar ponuja zanimiv vpogled v genezo nastajanja stripa.

Damijan Stepančič je povedal, da se je dela lotil z velikim spoštovanjem do Finžgarja, da jemlje kot privilegij v likovno govorico prevesti tako monumentalno delo ter da mu je bilo ključno, kako ohraniti epsko razsežnost dela. Goran Vojnović je pri odkrivanju Finžgarjeve naracije prišel do sklepa, da je avtor pisal roman z močno vizualno vizijo, tako rekoč v filmskih prizorih, zato je pri stripovski priredbi besedila temu zgolj sledil, dodal pa nekaj okruškov, ki jih forma stripa v svoji subverzivnosti dopušča in pravzaprav predpostavlja. Strip je tako nekako dolgoletna uresničitev, da dobimo vizualno podobo stripa, ki po mnenju Vojnovića filma ne bo nikoli dočakal, strip pa je najbližji približek tej želji. Prof. dr. Janez Bogataj je na razstavi delil spomine svojega življenja s Finžgarjem, ki ga je klical »stric Jur«. Finžgar si je namreč zelo prizadeval za ilustriranje romana, zelo mu je bila pomembna vizualna podoba, žal pa za prvo knjižno izdajo leta 1912 sredstev za ilustracijo ni bilo. Bogataj se tudi živo spominja dopisovanja Finžgarja z velikimi ameriškimi studii (Metro Goldwin Mayer Studios) glede snemanja romana, a zaradi Finžgarjevega pogoja, da morajo v filmu nastopati igralci iz slovanskih držav, tega dogovora ni bilo.

Del razstave je namenjen tudi samemu romanu Pod svobodnim soncem in njegovi impresivni zgodbi. Razstava je poustvarila duha časa, saj se sprehodimo od prvih časopisnih objav 1906, ko je Finžgar pisal roman, prve knjižne izdaje 1912, do številnih poznejših izdaj in predstavitve nekaterih prejšnjih ilustracij romana, vključno s prvimi poskusi stripovske naracije. Tako je na razstavi razstavljenih vseh 44 izdaj Finžgarjevega romana, ki jih hrani Narodna in univerzitetna knjižnica, tudi prva izdaja iz leta 1912, ki letos praznuje 110 častitljivih let, pa tudi reprodukcije ilustracij Marija Pregla za roman, ki jih hrani Moderna galerija v Ljubljani.

Razstava tako prikaže bogato zgodovino najrazličnejših področij ustvarjanja, ki so bila in so tako ali drugače vezana na to veličastno delo slovenske literature. Cankarjev dom pa je tudi napovedal, da za leto 2023 pripravlja koprodukcijo velike gledališke predstave POD SVOBODNIM SONCEM, ki bo nastala na osnovi stripa.

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...