Velika iluzija?

Založnik o knjigi

Odmevno delo Velika iluzija je skeptična refleksija o stanju Evrope, ki jo odlikujejo strastno zastopani argumenti in izjemno natančna predvidevanja o prihodnosti Evropske unije, zaradi katerih je delo aktualno tudi za današnji čas. Tony Judt je na to temo predaval v centru Johnsa Hopkinsa v Bologni leta 1995, knjiga, ki je pred nami, pa je leto kasneje nastala kot razširjen zapis teh predavanj. Avtor se v njej posveča perečim vprašanjem, ki so stala nasproti Evropi v letih, ki so vodila do preloma tisočletja – kakšni so obeti Evrope, kje tiči razlog za to, da niso rožnati in do kolikšne mere je sploh pomembno, ali se Evropska unija obdrži ali ne.

Judt se posveti razmišljanju o prihodnosti razširjene Evropske unije, do katere točke se lahko širi, kateri so kriteriji, ki določajo ustreznost države za priključitev in kaj Evropo sploh definira. Čeprav poudari, da je sam navdušen Evropejec in priznava, da je Evropska unija izjemen dosežek, njegovi pogledi na njeno prihodnost niso vedno pozitivni. Po njegovem mnenju unija ne more izpolnjevati obljube po vse tesnejši zvezi med članicami in hkrati nenehno sprejemati nove države. Judt zato trdi, da čeprav je ideja o združeni Evropi mnogo bolj privlačna kot stanje, ki je na tem območju vladalo pred združitvijo, realnih verjetnosti za to, da bi kot taka lahko uspela, ni.

Delo Velika iluzija poudari pomembnost kritičnega razmišljanja o mitu »Evrope«, saj nas le to lahko pripelje na pot do reševanja problemov, s katerimi se združena Evropa sooča. Opomni nas na to, da je Evropa res več kot le geografski pojem, a taka, kot jo poznamo danes, nedvomno ni odgovor na probleme. Čeprav je združitev v nekaterih pogledih zaželena in koristna, nikakor ni nujna. Kot zapiše Judt sam: »Opomniti se moramo ne le na to, da smo skozi čas veliko dosegli, ampak tudi na to, da je bila evropska skupnost, ki je k temu pripomogla, le sredstvo, ne pa cilj.«

TONY JUDT (1948– 2010) je bil eden najpomembnejših zgodovinarjev in političnih mislecev svojega časa ter predavatelj evropskih študij na Univerzi v New Yorku. Glavno področje njegovega preučevanja je bila zgodovina Evrope, pisal pa je tudi o aktualnih političnih dogodkih in o izraelskem problemu, predvsem v zadnjih letih svojega delovanja. Napisal je več kot deset del na temo Evrope in njene zgodovine, sodeloval pa je tudi z mnogimi revijami v Ameriki in po svetu, med drugim z The New York Review of Books in The New York Times. Velika iluzija (1996) je po delih Povojna Evropa: 1945– 2005 (2005, sl. prevod 2007) in Deželi se slabo godi (2010, sl. prevod 2011) in memoarskem delu Zatočišče spomina (2010, sl. prevod 2012) njegovo četrto delo, ki bo prevedeno v slovenščino. Kljub temu, da je delo izšlo pred skoraj dvajsetimi leti, obravnava vprašanja, ki so v Evropi aktualna še danes.