Alojz Rebula 1924-2018

Recenzija Bukla

Dokumentarna monografija pripoveduje o cenjenem pisatelju, dramaturgu, esejistu in prevajalcu Alojzu Rebuli. Predstavi njegovo družino, oriše življenje zamejskih Slovencev v časih italijanskega fašizma in odhod bistrega fantiča na gimnazijo v goriškem semenišču ter nato v Ljubljano na študij klasičnih jezikov, čeprav se je takoj po vojni ta študij zdel brezperspektiven. Ob študiju je Rebula pričel lastno ustvarjanje in tkal znanstva s pomembnimi intelektualci, kot sta Edvard Kocbek in Lino Legiša. Srečal pa je tudi študentko slavistike in bodočo ženo Zoro Tavčar, ki je vse življenje podpirala njegovo delo. Sam je zapisal, da bi se brez nje težko izvlekel iz hude depresije, ki ga je zajela v času po diplomi. Kriza ga je vsega pregnetla, spremenila njegov pogled na svet z globoko versko izkušnjo in ga preusmerila v ustvarjanje leposlovja, med katerim izstopata romana Senčni ples in V Sibilinem vetru. Pripoved o plodnem in ustvarjalnem življenju bogatijo avtentični dnevniški odlomki in premišljeno izbrani odlomki iz avtorjevih fiktivnih del (z avtobiografsko noto), ki jih dopolnjujejo fotografije in dokumenti iz družinskega albuma. Celota učinkuje, kot da bi bralcu o svojem življenju intimno spregovoril sam avtor.

Maja Črepinšek, Bukla 152

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.