Založba | Mladinska knjiga |
Zbirka | Premiki |
Leto izdaje | 2024 |
ISBN | 978-961-01-7514-8 |
trda vezava
25 x 17 cm
650 g
376 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
družbene vede > politika
biografije in spomini
zgodovina
Založnik o knjigi
Spoznajte poglobljene zgodbe o štirih slovenskih politikih: Jožetu Pučniku, Milanu Kučanu, Janezu Drnovšku in Janezu Janši, ki so bistveno in usodno zaznamovali slovensko življenje.
Skoraj stoletje in pol pred letom 1991 so si slovenski politiki – razen izjem – prizadevali za uveljavitev slovenskega naroda, vendar so bili zadržani in previdni pri pobudah za samostojno državo. Čeprav bi lahko kdo ugovarjal avtorjevemu izboru štirih osebnosti – Drnovška, Janše, Kučana in Pučnika – je najbrž nesporno, da gre za politike in voditelje, ki so bistveno in usodno zaznamovali slovensko politično, kulturno in gospodarsko življenje po koncu hladne vojne in so vsak po svoje, vendar odločilno prispevali k ustanovitvi slovenske narodne države.
Dr. Dimitrij Rupel voditelje, o katerih piše, pozna od blizu, njegova pričevanja o njihovih ravnanjih, različnih profilih, strategijah, motivih in programih v prelomnih trenutkih so zato analitična in hkrati osebna. Portreti voditeljev se izrisujejo v dialogu z avtorjem, ki med drugim pravi, da njihovo delovanje v slovenski državi ni bilo komorno muziciranje kvarteta, ampak bojevanje med različnimi glasbili.
Jože Pučnik (1932 - 2003)
»Jože Pučnik, ki je leta 1990 postal predsednik zmagovite koalicije in ki mu je zaradi razmer v tedanji Sloveniji spodletelo, da bi postal tudi predsednik republike, je bil nenavaden voditelj. To nalogo je najprej opravljal simbolično in per negationem: kot pisatelj, nato kot zapornik, celo kot literarna oseba; pred slovensko vojno je bil najbolj vnet zagovornik samostojnosti, po ustanovitvi in mednarodnem priznanju države pa je polagoma pešal in odhajal, kar seveda ni nič čudnega, če pomislimo, da je bilo konec leta 1991 tudi konec Demosa.«
Milan Kučan (1941)
»Kaj natančno je Kučan želel doseči leta 1990, katere rešitve so bile zanj najboljše, komaj sprejemljive ali nesprejemljive, ni popolnoma jasno. Po eni strani je bil ujetnik svoje partijske preteklosti. Za Kučanovo partijo oz. Zvezo komunistov je bila ideja o samostojni republiki Sloveniji (ali Hrvaški!) blasfemična in smrtno nevarna. Če pa bi (Kučan ali partija) morala izbirati med propadom (zvezne) države in propadom socializma, bi se verjetno odločila v korist socializma, torej za konec Jugoslavije.«
Janez Drnovšek (1950 - 2008)
»Drnovšek je bil premišljen, vendar tudi dinamičen politik. Zavedajoč se slovenskih narodnih značilnosti in ljudskih navad je v parlamentu z vključevanjem levih in desnih strank ustvarjal večbarvne koalicije. Nekoč je opozicijskim poslancem, ki so hoteli, da odide s položaja, rekel: »Saj se boste, če odidem, pobili med sabo.« Predsednik vlade je postal maja 1992 po zaslugi konstruktivne nezaupnice krščanskemu demokratu in podpredsedniku Demosa Lojzetu Peterletu, vendar ga je po naslednjih parlamentarnih volitvah povabil v vlado.«
Janez Janša (1958)
»Na volitvah oktobra 2004 je Janševa stranka premagala LDS in nastala je vlada, ki je poleg SDS (29 %) vsebovala še NSi (9 %), SLS (7 %) in DeSUS (4 %). Po mednarodnih dosežkih je bila uspešna, saj je predsedovala OVSE (2005) in Evropskemu svetu (2008), poleg tega je zdržala ves mandat.«
Recenzija Bukla
Dimitrij Rupel (1946) je sociolog, dolgoletni politik in nekdanji predsednik Slovenske demokratične zveze (SDZ) in podpredsednik Demokratične opozicije Slovenije (DEMOS), kasneje tudi prvi zunanji minister, avtor mnogih, tudi leposlovnih knjig, nekaj časa pa je bil tudi direktor Javne agencije za knjigo Republike Slovenija. Zraven je bil ves čas osamosvajanja Slovenije ter pri njenem kasnejšem vključevanju v Evropo in je na slovenski politični sceni preživel toliko časa, da je več kot poklican za to, da v tej knjigi poda svoj pogled na slovenske voditelje v zadnjih desetletjih od konca osemdesetih naprej, ta pa je izšla ravno v zbirki Premiki, ki je dobila ime po istoimenski Janševi podrobni monografiji o procesu osamosvajanja Slovenije. (Mimogrede: na premierno predstavitev knjige je Ruplu uspelo pripeljati tako Kučana kot Janšo, ki sta bila v javnosti skupaj po zelo dolgem času.) Rupel je knjigo že v izboru portretirancev politično uravnotežil: na levi je kot voditelja predstavil Milana Kučana in Janeza Drnovška, na desni pa Jožeta Pučnika in Janeza Janšo. Po uvodu, v katerem nastavi širši globalni in evropski družbeno-politični kontekst, v katerem se je začela odvijati osamosvojitev, Rupel s pomočjo objektivnih podatkov in tudi osebnega videnja predstavi in analizira vsakega od voditeljev, njegovo osebno genezo, kronologijo njegovega javnega delovanja, specifike in posebnosti vsakega od njih. Pri Kučanu in Janši sta dodana tudi intervjuja z njima. Knjiga, v kateri Rupel suvereno izrisuje svoj portret slovenske zgodovine zadnjih desetletij ter izpisuje svoj dialog tako z njo kot voditelji, ki so po njegovem mnenju ključno vplivali na njen razvoj, je delo, po katerem bodo z veseljem posegli preučevalci slovenske politične zgodovine in njegovi sedanji (politični) komentatorji.
Samo Rugelj, Bukla 179
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
Sorodne knjige
- Paul Preuss: Gospodar prepada Življenje in smrt ob rojstvu prostega plezanja 29,90 € Dodaj v košarico