Napisana življenja

Založnik o knjigi

Javier Marías v zbranih življenjepisih zavrača objektivnost; že z izbiro fotografij pisateljic in pisateljev odškrne vrata v njihov intimnejši svet, nato pa iz okruškov eksistenc avtorjev, iz pričevanj njihovih sodobnikov in anekdot stke človeško podobo umetnikov besede, kot so Thomas Mann, Vladimir Nabokov, Oscar Wilde, Yukio Mishima, Isak Dinesen in Djuna Barnes. Pred nas prikliče njihova prijateljstva, medsebojno občudovanje, pa tudi ljubosumje in privoščljivost.

Rimbaudov odnos z Verlainom je bil “serija nesreč”, za Jamesa Joycea je bila, po mnenju njegovega brata, “nesreča nekakšna razvada”, medtem ko je bil na družabnih dogodkih prava mora, saj sploh ni odprl ust. Henryju Jamesu se je Flaubertovo delo gabilo, saj ga je nekoč, ko ga je obiskal s Turgenjevom, ta sprejel v domači halji; zanj je postal človek, ki je vse počel v domači halji. Robert Louis Stevenson je med svoje prijatelje štel tudi ljudi sumljivega slovesa, med drugim strupenega satirika in množičnega morilca, Turgenjev in Tolstoj pa sta svoj napovedani dvoboj prestavljala kar sedemnajst let. Nevarna razmerja povzame zaupljivo mnenje madame du Deffand: “Človeka obdajajo orožje in sovražniki. Prijatelji so tisti, za katere se nam ni treba bati, da nas bodo umorili, hkrati pa morilcem njihovega namena ne bi preprečili.”

• »Maríasova pozornost je osredotočena na osebe in ne na maske, ki so si jih nadele, ko so postale slavne. Tako nadvse različni mojstri iz 18., 19. in 20. stoletja vstanejo iz preteklosti v vsej svoji naravnosti, ujeti v vsakodnevni vrvež, ki mu nihče ne more ubežati. Seveda za njimi ne opreza skozi ključavnico, to bi bila obžalovanja vredna vulgarnost, avtorjem le povrne človeško dimenzijo, ki jo je ustvarjanje literarnih mitov zmanjševalo in včasih povsem utišalo.« (Iz spremne besede Elide Pittarello.)
  
  
• Napisana življenja razkrivajo precejšnjo raznovrstnost čudaštev in obsedenosti literarnih genijev, njihova prijateljstva in medsebojno občudovanje, pa tudi privoščljivost in ljubosumje.
  
  
• V poglavju Popolni umetniki, ki po besedah avtorja kot nekakšen negativ sklepa knjigo, je zbirka skrbno izbranih portretov umetnikov, »večinoma instantne, verodostojnejše podobe ljudi s tega sveta, posnete, še preden so vstopili v literarni panteon«; Marías interpretira njihove obraze in telesa, »kot da bi bile obrazne poteze pisateljev tudi del njihovega opusa« (Elide Pittarello).
  
  
• Knjiga je odlična popestritev pouka slovenščine ali literarne zgodovine: »Zgodovine in slovarji literature bi bili zagotovo zanimivejši – pa tudi bolj praktični – če bi vsebovali življenjepise, kot jih je Javier Marías zbral v Napisanih življenjih, kjer je toge, četudi prestižne mumifikacije osvobodil pisatelje, kot so madame du Deffand in Laurence Sterne, Ivan Turgenjev in Rudyard Kipling, Rainer Maria Rilke, Isak Dinesen in mnogi drugi. Vsi so pokojni, vsi so tujci in vsi so znani.« (Iz spremne besede Elide Pittarello.)

O AVTORJU

Javier Marías, pisatelj, prevajalec in kolumnist, rojen leta 1951 v Madridu, je avtor številnih nagrajenih romanov in kratke proze, pa tudi zbirk člankov, življenjepisov ter besedil, v katerih se je poklonil Faulknerju in Nabokovu. Leta 1997 je za svoj ustvarjalni opus prejel nagrado Nelly Sachs v Dortmundu; nagrado mesta Madrid je prejel leta 1998, leta 2000 sta sledili torinska nagrada Grinzane Cavour ter v Rimu nagrada Alberta Moravie. Med njegovimi prevodi velja posebej omeniti španski prevod Tristrama Shandyja, za katerega je leta 1979 prejel špansko nacionalno nagrado za prevod. Poučeval je na Univerzi v Oxfordu in na Univerzi Complutense v Madridu. Od leta 2006 je član španske kraljeve akademije za jezik, njegova dela so prevedena v štiriintrideset jezikov in so izšla v štiriinštiridesetih državah, v vseh izdajah skupaj pa je bilo prodanih več kot pet milijonov izvodov njegovih del po vsem svetu.